Sprejem rebalansa proračuna za 2015
Vlada RS je na 20. redni seji sprejela predlog Rebalansa proračuna RS za leto 2015 in ga bo posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Cilji javnofinančne politike Slovenije za leto 2015 sledijo zahtevam in priporočilom Evropskega sveta in zavezam Programa stabilnosti 2014 ter Osnutka proračunskega načrta za leto 2015. V letu 2015 je cilj doseči primanjkljaj sektorja država pod 3 % BDP. V predlogu rebalansa proračuna je skupaj načrtovanih 8.562,1 mio EUR prihodkov, kar je 64 mio EUR manj kot v sprejetem proračunu za leto 2015. Največji izpad prihodkov se ocenjuje na strani davčnih prihodkov, ki je posledica neuveljavitve zakona o davku na nepremičnine, vendar je vlada sprejela več ukrepov, ki bodo omilili ta izpad: ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, povišanje okoljskih dajatev zaradi emisij CO2 ter povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.
Predlog rebalansa določa odhodke v skupni višini 9.947,1 mio EUR, ki so za 461,8 mio EUR višji kot v sprejetem proračunu (in za 292,1 milijonov višji kot je znašala realizacija 2014). Predlog rebalansa je na odhodkovni strani usmerjen v zagotavljanje zakonskih obveznosti in v 100 % črpanje EU sredstev iz obdobja 2007-2013. Za zagotovitev prostora za to je vlada na seji 22. oktobra 2014 potrdila nabor ukrepov, ki bodo prispevali s k skupnem znižanju odhodkov na drugih področjih. Predlog rebalansa predvideva primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 1.385 milijonov evrov, kar znaša 3,62 % BDP.
Po popravku na obračunski tok (predvsem dela EU sredstev, ki jih bo EK zadržala do prejema končnega poročila o učinkovitosti črpanja EU sredstev v obdobju 2007-2013) in ob upoštevanju pričakovanih saldov drugih enot sektorja država pričakujemo, da bo primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESA v letu 2015 nižji od 3% BDP. Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki bo uzakonil rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna države v letu 2015.
Mnenje dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):
“MDDSZ ima v proračunu 2015 manj sredstev glede na realizacijo v preteklem letu, a to ne pomeni, da bo katera koli pravica kakor koli okrnjena. Zaradi boljših napovedi zaposlovanja bomo potrebovali manj sredstev za zagotavljanje denarnih nadomestil brezposelnim, boljša gospodarska situacija pa bo vplivala tudi na manjše izdateke drugih socialnih transferjev. Ne glede na vse pa sem na vladi zahtevala jasno zavezo, da v kolikor bi prišlo do drugačnih trendov, da se zagotovijo dodatna potrebna sredstva. To zagotovilo je bilo dano. Na žalost pa rebalans proračuna 2015 še nima razporejenih sredstev nove finančne perspektive, kar pomeni da MDDSZ razpolaga z manj sredstvi za aktivno politiko zaposlovanja kot v preteklem letu. Storili bomo vse, da se sredstva, ki so v pristojnosti SVRK razdelijo čim hitreje in da zagotovimo nove programe zaposlovanja. Zavedamo se namreč, da so programi zaposlovanja pomembni za lažje zaposlovanje ranljivih skupin.”
Mnenje mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP):
“MKGP ima proračun za leto 2015 sicer nižji, kakor smo želeli, bomo pa izvajali najbolj pomembne naloge za kmetijstvo, proizvodnjo hrane, gozdarstvo in ribištvo. Zagtovoljen je denar za tekoča izplačila v kmetijski prostor, ki jih je bilo v januarju več kot 50 milijonov evrov, v februarju jih pa bo že 100 milijonov evrov. MKGP bo tudi v letu 2015 financiral javne zavode, ki imajo pomembne naloge v kmetijstvu za koristi kmetovalcev, v ribištvu in gozdarstvu. Del denarja pa bodo javni zavodi sicer morali poiskati na trgu in na javnih razpisih, ki jih bo izvajalo tudi ministrstvo. Denar za strokovne naloge v rastlinski proizvodnji in živinoreji se ohranja. Zagotovljeno je primerno financiranje sistema varne hrane, ki varuje potrošnike. Nadaljevalo se bo informiranje o pomenu lokalne hrane. Zaradi zmanjšanja proračuna pa se žal zmanjšuje sofinanciranje zavarovalnih premij v kmetijstvi (iz 40% na 20%). Zato pozivamo kmetovalce, da se odločijo vsaj za zavarovanje velikih škod. Ta zavarovanja so cenejša in v primeru naravnih katastrof omogočajo ohranitev dejavnosti.”
Mnenje Janka Vebra, ministra za obrambo (MORS):
“Pri oblikovanju proračuna smo sledili prioriteti vlade, da zmanjšamo proračunski primanjkljaj, ki bo pod tremi odstotki BDP. V tem okviru smo tudi z lastnim angažiranjem v MORS zagotovili lastne vire za delovanje in pripravili program dela Slovenske vojske, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ter upravnega dela. Ocenjujem, da bomo tudi s temi sredstvi ohranjali pripravljenost vojske in civilne zaščite na enaki ravni kot do sedaj. Opozarjam pa na dejstvo, da je bil proračun Ministrstva za obrambo v letih 2010 do 2015 zmanjšan za 40 odstotkov, kar se je najbolj poznalo na razvoju. V prihodnje bo zato potrebno premagovati ta razkorak, k čemur nas zavezuje zagotavljanje varnosti države, sodelovanje z drugimi državami in delovanje v okviru mednarodnih organizacij (OZN, NATO, EU) ter dejstvo, da je Republika Slovenija ogrožena zaradi vse pogostejših naravnih nesreč.”
