Prispevki

Ministrica Kopač Mrak: Podpisan sporazum z župani in direktorji podjetij za odpis dolgov je v korist ljudi

/in , /by

Danes je v ljubljanskih Križankah 47 podpornikov projekta o odpisu dolga najšibkejšim podpisalo sporazum, v okviru katerega bodo upniki, med njimi elektro, energetska, komunalna podjetja, zavarovalnice, banke, upravniki, občine in tudi država dolžnikom odpisali dolgove, in sicer v obdobju od podpisa sporazuma do 31. januarja 2016. Humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine pa so z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak podpisale namero o zagotavljanju materialne podpore in pomoči prisilno izseljenim družinam.

Podpis Aleksander Jevšek

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je s predstavniki občin, podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim ter tudi pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam. Sporazum o pomoči najšibkejšim je podpisan na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki omogoča upnikom in dolžnikom, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davčnih posledic med 1. avgustom 2015 in 31. januarjem 2016.

Podpis Saša Likavec Svetelšek

Ministrica Kopač Mrak je uvodoma izpostavila, da smo “to dobro delo z različnimi organizacijami dosegli skupaj.” Tako država kot številna podjetja že zdaj odpisujejo dolgove, a bo zdaj ta proces hitrejši in poenostavljen. “Ponosna sem, da je še veliko družbeno odgovorih organizacij, ki jim je mar za najšibkejše,” je zbranim dejala ministrica. “Želim si, da bi projekt odpisa dolgov dal čim boljše rezultate, obenem pa v paketu pomoči uvajam o tudi predplačniške kartice in zagotavljamo stanovanja za deložirane družine,” je še poudarila ministrica Kopač Mrak.

Podpis Martin Rebolj

Odpis dolga je sicer eden izmed ukrepov znotraj širšega paketa pomoči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vsebuje tudi; reševanje problematike deložacij, ki se ga je ministrstvo za delo lotilo skupaj s humanitarnimi organizacijami; Rdečim Križem Slovenije, Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Družine, ki so že bile deložirane bodo lahko začasno nastanjene v nezasedenih stanovanjih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Podpis Tomaž Režun

Že danes je na voljo 11 stanovanj, dolgoročni cilj je vzpostavitev širokega nabora stanovanj, ki bodo na voljo tistim, ki se znajdejo pod težo grožnje z deložacijo. Da so stanovanja že pripravljena na vselitev so pripomogla tudi podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo pohištva. Humanitarne organizacije so družinam ponudile vso strokovno pomoč in zbiranje donacij za družine. Ministrstvo je med drugim pripravilo tudi kampanjo osveščanja državljank in državljanov o pravicah, ki jih imajo v primeru deložacije oziroma kaj vse lahko storijo prej, da do deložacije sploh ne pride.

Podpis Bojan Borovnik

Pomemben del paketa pomoči je tudi uvedba sistema predplačniških kartic za socialno najbolj ogrožene, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa ali s sredstvi iz socialnih transferjev ne morejo v celoti razpolagati. Kartice bodo omogočale način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno. Na kartice bodo posamezniki prejemali izključno socialne transferje (npr. denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek, itd.).

Podpis Emil Rojc

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 3. julija 2015 objavilo javno naročilo za izvedbo sistema predplačniških kartic, predviden začetek uporabe kartice pa je november 2015. Razlog uvedbe predplačniške kartice je v tem, da se številni prejemniki socialnih transferjev srečujejo s situacijo, ko jim banke zaračunavajo nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in zavarovanju v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih, čeprav gre za sredstva, ki so namenjena osnovnim stroškom za preživetje.

Podpis sporazuma za odpis dolgov

Vse informacije, obrazci za državljanke in državljane, dodatna pojasnila o celotnem paketu pomoči so na voljo na posebni spletni strani www.paketpomoci.si ali na telefonski številki 080 2002.

Nagovor ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov:

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov from Socialni demokrati on Vimeo.

Državni zbor potrdil zakon o pogojih za izvedbo odpisa dolgov socialno ogroženim

/in , /by

Poslanke in poslanci so na izredni seji Državnega zbora v petek, 17. julija, z 59 glasovi za in nobenim proti, sprejeli Zakon o pogojih za izvedbo odpisa dolgov ljudem v socialni stiski, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak. Posameznikom od odpisa ne bo treba plačati dohodnine, upniki pa ne bodo imeli dodatnih obveznosti zaradi odpisa, so pred sprejemom razložili predlagatelji.

Kot je pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, zakon predstavlja podlago za odpis dolgov pri tistih podjetjih, ki bodo pristopila k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov. Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov.

Po napovedi ministrice Kopač Mrak bodo odpisovali dolgove, ki so konec lanskega leta zapadli za več kot eno leto. “Gre za bolj ali manj neizterljive dolgove,” je dodala ministrica za delo iz vrst SD. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi zakon dosegel okoli 100.000 ljudi v Sloveniji.

Ministrica Kopač Mrak je ob potrditvi zakona v DZ še pojasnila, da bo v ponedeljek, 20. junija, skupaj s predsednikom vlade in vsemi partnerji, ki so pristopili k projektu odpisa dolgov, podpisan sporazum o sodelovanju pri projektu pomoči socialno najšibkejšim državljankam in državljanom ter podpis pisma o nameri za zagotavljanje materialne podpore in pomoči prisilno izseljenim družinam v Sloveniji.

Kopač Mrak: Odpis dolgov ljudem v socialni stiski bo brez davčnih posledic

/in , /by

Državni zbor bo v petek, 17. julija 2015, po nujnem postopku odločal o predlogu zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. “Če bo predlog zakona za odpis dolgov sprejet skupaj z dopolnili, bo upnikom in dolžnikom omogočil sporazumen odpis dolga brez davčnih posledic, v ponedeljek pa bodo vlada in upniki sklenili sporazum o izvedbi odpusta dolgov,” je danes povedala na ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak.

Podjetja, ki bodo odpisala dolg, po predlogu ne bodo plačevala DDV, posamezniki pa ne akontacije dohodnine, je novinarjem povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Kot je dejala, bodo odpisovali dolgove, nastale pred letom 2014. Sporazum o odpustu dolga bo lahko sklenjen med 1. avgustom letos in 31. januarjem 2016. Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih treh dohodkovnih razredov.

Dolžnik je tudi t. i. povezana oseba, torej oseba, navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. “Potencialnih upravičencev za odpis dolga je približno 100.000,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

V projektu bodo sodelovala podjetja energetike, elektro podjetja, upravniki, zavarovalnice in banke. Kot lastnice komunalnih podjetij, vrtcev in osnovnih šol bodo sodelovale občine. Finančna uprava RS bo upravičencem odpisovala zneske do 50 evrov, denimo denarne kazni za prometne prekrške ali znesek dohodnine. Odpisovali se bodo tudi preveč nakazani socialni prejemki, tako denarna socialna pomoč, otroški dodatek in varstveni dodatek. Najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, je milijon evrov, zato bo eden od kriterijev za odpust dolga tudi vrstni red vlog.

Država, podjetja in občine se bodo o tem, koliko dolga bodo odpisale posamezniku, lahko odločile same. Odpust dolgov je del vladnega projekta pomoči najšibkejšim, katerega del je tudi pomoč deložiranim družinam in posameznikom ter nedotakljivost socialnih prejemkov v postopkih izvršbe.

Reševanja problematike deložiranih družin so se lotili skupaj z Rdečim križem Slovenije, Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter republiškim stanovanjskim skladom. Deložirani bodo lahko začasno nastanjeni v 12 nezasedenih stanovanjih sklada v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. V vladni projekt pomoči najšibkejšim sodi tudi novela zakona o izvršbi in zavarovanju, po kateri so denarna socialna pomoč, varstveni, otroški in pod določenimi pogoji veteranski dodatek izvzeti iz izvršbe.

Kopač Mrak: “Veseli me, da je DZ sprejel zakon, ki ščiti prejemke socialno ogroženih ljudi.”

/in , /by

Državni zbor je skoraj soglasno potrdil spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki prinašajo pomembne novosti namenjene izboljšanju položaja socialno najbolj ogroženih ljudi. Spremembe se namreč nanašajo na prepoved zaračunavanja stroškov izvršb prejemnikov socialnih transferjev. Okoli 10.000 prejemnikov denarne socialne pomoči ima zaradi zaračunavanja stroškov izvršb s strani bank, blokirane bančne račune.

Doslej se je namreč dogajalo, da so banke za stroške izvršbe prejemnikom denarne socialne pomoči zaračunavale tudi več kot 30 evrov. Tako so najrevnejši ostajali brez pomembnega dela denarne socialne pomoči, ki je namenjena golemu preživetju. Po novem zakonu bodo prejemniku npr. denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka ipd. ti prejemki v celoti ostali.

Iz izvršbe je po novem izvzet tudi veteranski dodatek – nanj se lahko z izvršbo poseže le v primeru izvršbe zaradi neplačevanja zakonite preživnine. Iz izvršbe bodo izvzete oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino. Zvišuje se tudi znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe in mora biti v višini neto minimalne plače.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v teh dneh že objavilo tudi javno naročilo za vzpostavitev predplačniških kartic. Te bodo namenjene socialno najbolj ogroženim, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa na katere bi prejemali socialne transferje ali s temi sredstvi ne morejo v celoti razpolagati. Tako predplačniške kartice, kot tudi prepoved zaračunavanja stroškov povezanih z vpogledom v tekoče račune sodita v paket ukrepov za pomoč najranljivejšim, ki ga pripravljajo na ministrstvu pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak.

MDDSZ objavilo javno naročilo za predplačniške kartice za prejemnike sredstev

/in , /by

Kot je povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak “na MDDSZ uresničujemo del Paketa o pomoči socialno najbolj ranljivim, ta teden bo v DZ tudi že novela zakona o izvržbi, ki onemogoča zaračunavanje stroškov vpogleda v račune prejemnikov denarne socialne pomoči, ob tem pa je oddano tudi že javno naročilo za izvedbo predplačniških kartic.” Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč v petek, 3. 7. 2015, objavilo javno naročilo za predplačniške kartice za prejemnike sredstev iz naslova pravic iz javnih sredstev. Predmet javnega naročila so predplačniške kartice (t.i. socialni računi), ki bodo omogočali prejemnikom nekaterih prejemkov po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ne morejo odpreti bančnega računa in prejemnikom, ki ne morejo razpolagati s temi sredstvi v celoti, da te prejemke prejmejo preko predplačniške kartice.

Številni prejemniki socialnih transferjev se srečujejo s situacijo, ko jim banke zaračunavajo nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in zavarovanju v skladu s 142. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Ker gre za prejemnike socialnih transferjev, ki so namenjeni preživetju, ostanejo le-ti brez pomembnega dela sredstev, upniki pa se vseeno ne morejo poplačati, tako da dolg vseeno ostane. V ta namen so bile pripravljene spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v skrajšanem postopku v DZ).

Spremembe se nanašajo na prepoved zaračunavanja stroškov vpogleda bank pri določenih prejemkih, med katerimi so tudi socialni transferji. Kljub uveljavitvi novega 102.a člena ZIZ ta problematika ne bo v celoti rešena, zato se bo za te prejemnike in za prejemnike, ki nimajo oziroma ne morejo odpreti osebnega računa pri banki, vzpostavilo sistem, ki bo preko izdajanja in aktiviranja predplačniških kartic omogočal prejemanje določenih prejemkov po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Predplačniške kartice bodo omogočale kartični način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno.

Predplačniške kartice sodijo v paket ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim, ki vključuje tri ključna področja: odpis dolgov, rešitve na področju deložacij in ureditev problematike zaračunavanja stroškov povezanimi z vpogledom v tekoče račune prebivalcev ter zapiranje oz. nezmožnost odpiranja bančnih računov.

Več o javnem naročilu za predplačniške kartice si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/BNgCg

Zakon o pogojih za izvedbo odpusta dolgov po nujnem postopku v DZ že prihodnji teden

/in , /by

Vlada je sprejela predlog Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak. Predlog zakona sodi v paket ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim državljanom, med drugim pa s posebnimi davčnimi ureditvami poenostavlja postopekodpisa dolgov in odpravlja dodatne stroške. Vlada želi s predlaganim zakonom socialno najbolj ogroženim državljanom pomagati z odpisom dolgov, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oz. rednih življenjskih stroškov, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zagotoviti želijo tudi pogoje, da pri tem ne bodo nastajali dodatni stroški za dolžnike in upnike. Na podlagi veljavne davčne zakonodaje se namreč odpust dolga lahko šteje kot drug dohodek in je obdavčen. Ker vlada z odpisom dolgov ne želi nalagati dodatnih stroškov državljanom, se s predlogom zakona določa oprostitev plačila dohodnine od dolga, ki se odpusti fizični osebi.

Predlog zakona poenostavlja tudi izvedbo odpisov dolgov na strani upnikov in določenih dolgov s strani države. To pomeni, da nihče v postopku odpustadolgov ne bo imel dodatnih stroškov in da bodo postopki poenostavljeni, so pojasnili v uradu. Predlog zakona tako po ocenah vlade omogoča pogoje za učinkovit odpis dolga oz. določa posebno davčno ureditev dohodkov, ki odstopa od sistemske ureditve, in posega v več predpisov, ki bi sicer onemogočili učinkovito izvedbo ukrepa odpisa dolga. Odpis dolga bo sicer izveden na podlagi sporazuma med predlagateljem zakona in upniki, ki imajo terjatve do državljanov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski. Upniki bodo k odpisu dolga pristopili prostovoljno.

V predlogu zakona so določene tudi okoliščine oz. pogoji, za katere velja posebna davčna obravnava, tako so jasno opredeljeni tudi dolžniki, in sicer so to prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, določeni prejemniki otroškega dodatka, kot tudi osebe, katerih dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Vlada je predlagala, da se zakon sprejme po nujnem postopku, saj je treba olajšati oz. razbremeniti socialno najbolj ogrožene do jeseni, in sicer zaradi novih stroškov, ki nastanejo v jesenskih mesecih, predvsem z novim šolskim letom, ki staršem nalagajo nove velike obremenitve, jesenski čas pa je povezan tudi s stroški nove kurilne sezone. Kolegij predsednika Državnega zbora je predlog vlade po nujnem postopku sprejel in bodo tako o zakonu poslanci odločali že naslednji teden na izredni seji DZ.

Več informacij o predlogu zakona najdete na povezavi: http://skrci.me/SM3SK

Ministrica Kopač Mrak v DZ o odpisu dolgov socialno najbolj ogroženim

/in , /by

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je na 9. redni seji Državnega zbora predstavila stališče Vlade do Zakona o enkratnem odpisu in ob tem pojasnila kakšne ukrepe pripravlja vlada za pomoč socialno najbolj ogroženim državljankam in državljanom Slovenije. Kot je pojasnila ministrica za delo Kopač Mrak se Vlada Republike Slovenije zaveda težke situacije, v kateri v kateri se nahajajo državljanke in državljani, zaradi dolgov, ki jim nastajajo, a hkrati menijo, da zakonska ureditev ni primerna in zadostna pomoč ljudem. Konkretno pa se o predlogu zakona postavljajo številna vprašanja, kot so npr. podeljevanje novih nalog davčnemu organu, bistveno večje obremenitve za centre za socialno delo ter nejasna definicija dolžnika (fizične osebe, so namreč lahko tudi osebe, ki opravljajo dejavnost).

Ministrica Kopač Mrak je poslancem pojasnila, da se s vlada strinja, da je ljudem v stiski potrebno ponuditi roko, zato na MDDSZ že od meseca februarja pripravlja širši paket pomoči socialno najbolj ogroženim. K sodelovanju za pripravo pomoči so povabili občine, podjetja, humanitarne organizacije in tudi banke. Dogovor, ki ga pripravlja vlada ne bo obsegal samo odpisov, ampak tudi pomoč pri deložacijah in uvedbo predplačniške kartice, s katero bomo rešili problematiko zaračunavanja stroškov vpogleda v tekoče račune posameznikov.

Ministrica Kopač Mrak je poudarila, da se zaveda, da odpis dolgov, ki bo predstavljal enkratni dogodek, ne bo nudil dolgoročne rešitve za državljanke in državljane, zato bo vlada v okviru operativnega programa za črpanje evropskih sredstev, sredstva namenila tudi in predvsem aktivaciji prejemnikov socialnih transferjev, njihovi celostni obravnavi ter oblikovanju sistema ustreznih programov socialne aktivacije. S tem želi Vlada Republike Slovenije doseči čim večje približevanje trga dela in čim bolj trajne oblike dela za najbolj ranljive skupine. Določene aktivnosti se bodo izvajale z oblikovanjem preventivnih programov tudi programa finančnega opismenjevanja ranljivih skupin.

Definicija minimalne plače v Sloveniji po mnenju ministrice Kopač Mrak ni najbolj posrečena, zato se zavzema za nov dogovor o minimalni plači

/in , /by

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je na mednarodni konferenci o spremembi definicije minimalne plače v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in fundacije Friedrich Ebert Stiftung predstavila svoje stališče do minimalne plače. Po njenem mnenju mora minimalna plača zasledovati načelo, da je delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje. Zato je bil trenutno veljavni zakon o minimalni plači tudi sprejet. Vendar po mnenju ministrice Kopač Mrak trenutna definicija minimalne plače ni povsem ustrezna, zato se zavzema za nov dogovor o minimalni plači. Ministrica verjame, da je dialog med socialnimi partnerji, sindikati in delodajalci o tej temi mogoč, zato bo “kot ministrica za delo naredila vse, da o načinu rešitve tega vprašanja dosežemo dogovor s socialnimi partnerji”.

Kopač Mrakova se je strinjala, da ni pravično, da “nekdo, ki dela izmensko delo, dobi enako plačilo kot nekdo, ki dela normalen delovnik”. Tudi primerjava z evropskimi državami namreč kaže, da države v višino minimalne plače nimajo vključenih vseh dodatkov. Po drugi strani pa je ministrica poudarila, da je pri pogovorih treba upoštevati tudi delodajalsko stran – v dialogu s socialnimi partnerji bi bilo treba najti večplastno rešitev, ki bi omogočala zadovoljstvo obeh strani. Zakonski predlog bo vlada sicer obravnavala, ko bo prišel v parlament, po pričakovanjih ministrice naj bi se to zgodilo septembra ali oktobra. Na konferenci sta o predlaganih spremembah spregovorila še generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole in predstavnica ZSSS Andreja Poje.

Ministrica Kopač Mrak nadaljuje z obiski slovenskih podjetij zaradi boljše priprave celovitih vladnih reform

/in , /by

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je skupaj z državnim sekretarjem Petrom Pogačarjem obiskala podjetje Boxmark v Kidričevem, ki zaposluje skoraj 2000 oseb. “Nadaljujemo z obiski slovenskih podjetij, da bi se na terenu seznanili z morebitnimi težavami ter da lahko v prihodnje ob celovitih reformah, ki jih snuje vlada, zagovarjamo tudi interese gospodarstva” je v izjavi za medije ob robu obiska uvodoma poudarila ministrica Kopač Mrak.


Ministrica Kopač Mrak je ob tem dejala, da gre pri Boxmarku za podjetje, ki je skozi svoj obstoj dokazalo, da je kriza lahko tudi priložnost, če imaš idejo in jasen cilj, ki ga lahko dosežeš. “Predvsem pa brez vlaganja v razvoj in ljudi tega preboja ne more biti,” je dejala ministrica za delo. Ministrica Kopač Mrak je izpostavila tudi sodelovanje vodstva družbe s sindikalnimi predstavniki. Trenutno v zvezi s tem podjetjem ni pritožb pri Inšpektoratu za delo, kar kaže na dejstvo, da se je klima v podjetju bistveno izboljšala. Slovenija po besedah ministrice Kopač Mrak potrebuje dobre delodajalce, ki zaposlujejo za proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo.
 
“Podjetje Boxmark se je od nekih dodelavnih poslov v preteklosti razvil v podjetje, ki opremlja svetovne proizvajalce v najvišjem kakovostnem razredu in s tem ustvarja dodano vrednost, ki je ključna za zagotavljanje normalnih pogojev za delo ter nove zaposlitve,” je poudarila ministrica Anja Kopač Mrak in dodala, da bi takšnim delodajalcem morali nuditi vso podporo.

Židan: “Stališče SD je, da se mora vlada kot skupščina lastnika SDH izreči o prodaji Telekoma.”

/in , /by

Predsednik SD mag. Dejan Židan ocenjuje, da se vlada kot skupščina ne bi smela otepati odgovornosti, pač pa bi se morala izreči o prodaji Telekoma Slovenije. Minister Židan, ki se zaradi drugih delovnih obveznosti današnje redne seje vlade ni udeležil, sicer od ministra Mramorja pričakuje vse dostopne informacije glede postopkov prodaje Telekoma. Del teh informacij so po Židanovih besedah tudi različna pravna mnenja. Ob tem je zatrdil, da uradnih informacij o tem, da bi uprava SDH nadzornemu svetu predlagala prodajo Telekoma, nima. “O tem se bodo v prihodnjih dneh še dogajale zgodbe,” je napovedal predsednik SD Židan.

Socialni demokrati sicer izpostavljamo zaveze, ki jih mora upoštevati SDH. Za Telekom mora poiskati strateškega kupca, kar pa da ne more biti finančni sklad, ki podjetje lahko proda naprej. Po Židanovih besedah je tudi cena neobičajno nizka in ima po njihovih informacijah celo likvidacijsko vrednost. V SD temu nasprotujemo in predlagamo, da se o prodaji Telekoma britanskemu finančnemu skladu Cinven izreče Vlada Republike Slovenije kot skupščina lastnika SDH. Sicer pa predsednik SD še vedno ne želi napovedovati, kako bo stranka ravnala oz. ali utegne zapustiti koalicijo, če bo Telekom vseeno prodan. Zato tudi poudarja, da vlada ne more bežati pred odgovornostjo.

Ministrski zbor se je na seji vlade seznanil z informacijo SDH o postopku prodaje Telekoma Slovenije, a ostaja razdeljena glede strateškega značaja kupca, britanskega finančnega sklada Cinven. Informacija, ki jo predstavil minister Mramor glede strateškega značaja edinega ponudnika za Telekom, britanskega finančnega sklada Cinven, pa ni prepričala ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst SD dr. Anje Kopač Mrak. Novinarjem je po seji vlade povedala, da tudi po zaupni razpravi vlade o informaciji SDH to vprašanje ostaja odprto in imajo koalicijske partnerice o njem različna stališča. “V SD ves čas vztrajamo, da sklad Cinven ni strateški kupec, kar naj bi bil pogoj ob sklepu DZ za prodajo Telekoma,” je poudarila ministrica Kopač Mrak in dodala, da glede tega v SD ne spreminjamo stališč.

Je pa razprava na vladi po ocenah ministrice pokazala, da je pomembno, da vladna predstavnika zastavita dodatna vprašanja v nadzornem v SDH, ki bo o tem v skladu z zakonom odločal. Od nadzornega sveta Kopač Mrakova pričakuje, da se odgovorno odloči glede cene in tudi presoje glede strateškem značaju kupca. “Pred nadzorniki SDH je velika odgovornost,” je še priznala ministrica iz vrst SD. A za zdaj je še neznanka, ali bo SDH odločitev o prodaji Telekoma prepustil skupščini, torej vladi. “Socialni demokrati menimo, da bi bilo to potrebno, medtem ko SMC in DeSUS menita nasprotno,” je še dodala ministrica Kopač Mrak.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!