Prispevki

Prizadevanje ministrice Kopač Mrak obrodilo sadove: Odbor DZ prižgal zeleno luč zakonoma, ki pomembno zaokrožata zakonodajo s področja invalidskega varstva

/in , , /by

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je na Odboru Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide zahvalila poslankam in poslancem za razumevanje, da pred iztekom mandata obravnavajo in glede na današnjo podporo sprejmejo dva pomembna zakonodajna akta. ”Zakona zaokrožujeta zakonodajo s področja invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti,” je izpostavila ministrica.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov tako nadomešča zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983, uresničuje odločbo Ustavnega sodišča ter pomembno širi krog upravičencev, ki jim z novim zakonom pripadajo pravice, prav tako pa je po besedah Kopač Mrakove pomembno, da je bil zakon pripravljen skupaj z nevladnimi organizacijami, med katerimi ima široko podporo, z njim pa se izpolnjujejo tudi cilji Akcijskega programa za invalide 2014 – 2021.

Namen zakona je zagotoviti polnoletnim osebam, ki si zaradi svoje invalidnosti ne morejo same zagotavljati socialne varnosti in se vključevati v družbo, pravico do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč, postrežbo in storitev socialnega vključevanja za sodelovanje ter vključenost v družbo. Z zagotovitvijo nadomestila, dodatka za pomoč in postrežbo ter storitvijo socialnega vključevanja se invalidom omogoča, da živijo v skupnosti in enako kot drugi ljudje odločajo o svojem življenju na vseh ravneh. Poglavitne rešitve predloga zakona se nanašajo na: uveljavljanje pravice do nadomestila za invalidnost ter dodatka za pomoč in postrežbo, možnosti uveljavljanja storitev socialnega vključevanja in zaposlovanja, opredeljuje pa se tudi postopek za uveljavljenje pravic.

Novela zakona o osebni asistenci pa je nadgradnja osnovnega zakona, ki ga je Državni zbor potrdil na februarski seji, da se invalidom v čim večji meri omogoči, da enako kot drugi živijo v skupnosti in odločajo o svojem življenju preko zagotavljanja osebne asistence na domu, na delovnem mestu, pri izobraževanju ter pri vključevanju v socialno okolje. Zakon ureja definicijo osebne asistence, komunikacijski dodatek za senzorno ovirane uporabnike, izvajanje osebne asistence, postopek uveljavljanja pravice do osebne asistence, izvajalce osebne asistence in njeno financiranje. Za polno uveljavitev zakona v skladu z zakonskimi roki, predvsem v začetnem obdobju uveljavljanja pravice do osebne asistence pa so potrebne spremembe zakona, ki so bile danes na odboru tudi potrjene.

Foto: DZ

Na 2. posvetu Samozavestna Slovenija opozorili na neenakosti v zdravstvu, pravosodju in na trgu dela ter predstavili nekatere rešitve

/in , /by

Socialni demokrati smo se na drugem javnem posvetu Samozavestna Slovenija v Ljubljani skupaj z gosti dotaknili vprašanj, kako zmanjšati družbeno neenakost – predvsem na področju zdravstva, pravosodja in dela. Sogovorniki so opozorili na trend naraščajoče prekarnosti na trga dela, na vse daljše čakalne dobe v zdravstvu in na občutek nepravičnosti delovanja pravne države.

Kot je uvodoma predstavil predsednik SD mag. Dejan Židan, se družbena neenakost povečuje. Ob začetku gospodarske krize leta 2008 je imel en odstotek najbogatejših ljudi v lasti 42,5 odstotka globalnega premoženja, leta 2017 pa se je ta delež povečal na 50,1 odstotka, je navedel. Po njegovih besedah je tudi po ocenah ekonomistov največja grožnja ekonomskemu razvoju povečana socialna nestabilnost.

Omizje na posvetu

Med predstavitvijo razmer v Sloveniji je Židan med drugim omenil daljšanje čakalnih dob. Kot je dejal, nad dopustno čakalno dobo čaka več kot 60.000 ljudi, Slovenija pa za zdravstvo nameni manjši delež sredstev, kot je povprečje v EU. Tudi vse več zadev na sodiščih traja predolgo, kljub zmanjšanju števila brezposelnih pa ima v Sloveniji več ljudi kot v drugih nam primerljivih državah začasno obliko zaposlitve, je še opozoril.

Predsednica Sveta SD za pravosodje in strokovnjakinja mednarodnega javnega prava dr. Dominika Švarc Pipan je opozorila, da slovenska pravna država ne deluje niti optimalno niti zadovoljivo, kar je posledica zakonodajnega okvira, ki bi moral biti stabilen, a obstaja očitna prenormiranost. Brez kakovostnega zakonodajnega okvira pa po njenem mnenju tudi ne moremo pričakovati uspešnosti pri pravičnem delovanju državnih in pravosodnih organov. Na tem področju je Dominika Švarc Pipan, ki bo kandidirala na listi SD za volitve v DZ, kot eno najočitnejših težav izpostavila občutek, da v Sloveniji obstajata dve pravni državi, ena za elite, druga za manj privilegirane.

Po mnenju ustavnika dr, Andraža Terška sistem kazenskega prava ne more delovati v državi, ki uspešnost sodnih postopkov razume izključno kot preštevanje obsodilnih sodb. Poudaril je tudi, da politika ne more sodstvu vsiliti občutka za etiko, za pravičnost in za moč argumenta, pač pa lahko uvede spremembe le tako, da poseže po edinem orodju, ki ga ima. To je zakon, “a potem pride do očitkov o prenormiranosti in pregrobem posegu v sodstvo”.

Posvet SD

Med težavami na področju zdravstva je predsednica Sveta SD za zdravje in direktorica novomeške bolnišnice dr. Milena Kramar Zupan izpostavila dostopnost in veliko število ljudi, ki na storitve čakajo predolgo, ter premalo izgrajen sistem kakovosti. Poudarila je še, da je treba za zdravstvo nameniti več javnih sredstev. Nujno je po njenem mnenju določiti košarico pravic, realno ovrednotiti zdravstvene storitve in prenoviti upravljanje javnih zavodov.

Generalni direktor ljubljanske psihiatrične klinike dr. Bojan Zalar je med drugim poudaril, da denar ni edini pomemben element v zdravstvu, pač pa je pomembna tudi organizacija. Po njegovem mnenju je treba zadeve racionalizirati. Zalar je izpostavil še pomanjkanje sprejemanja odgovornosti ob težavah in ocenil, da je treba tudi pri tem ponovno vzpostaviti hierarhijo.

O stanju na trgu dela je spregovorila tudi aktualna ministrica za to področje dr. Anja Kopač Mrak, ki je prekarnost označila kot verjetno enega najbolj strukturnih in globalnih problemov. To, da nekatere manj izobražene ljudi puščamo, da prehajajo v prekarne oblike dela, je po njenem prepričanju dolgoročni problem z vidika socialne varnosti. Izpostavila je potrebo po regulaciji področja trga dela, ki pa mora biti širše družbeno sprejeta v dialogu s socialnimi partnerji.

Židan med uvodnim nagovorom

Profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede ugotavlja, da je neenakost v Sloveniji večja, kot si mislimo. Ob tem je opozorila zlasti na prekarnost na trgu dela, ki je po njenem mnenju zlo. Trendi na tem področju se poslabšujejo, najbolj ranljivi pa so zlasti mladi, je opozorila in kot zaskrbljujoče izpostavila, da imamo na področju dela zakonodajo, ki se ne izvaja.

Socialni demokrati bomo s posveti Samozavestna Slovenija nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih do državnozborskih volitev, na njih pa bomo skupaj z gosti odpirali vprašanja še na drugih področjih, kjer menimo, da lahko Slovenija napreduje, ob tem pa predstavljali tudi nekatere naše rešitve.

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Slovenija zdaj na 5. mestu lestvice indeksa socialne pravičnosti

/in , /by

Področje delovanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zelo široko in pokriva posameznika od trenutka njegovega rojstva pa vse do smrti. Zato so se varčevalni ukrepi, sprejeti leta 2012 z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), za posameznika najbolj poznali ravno pri pravicah za katere smo pristojni na našem ministrstvu. Pri čemer moram poudariti, da se pravice najšibkejših nikoli niso krčile.

Gospodarska kriza je poskrbela, da se je splošno počutje v Republiki Sloveniji zelo poslabšalo, a negativni trendi pri stopnji revščine, so se tudi na podlagi naših ukrepov in politik, ustavili leta 2014. Od leta 2014 v Sloveniji vsako leto beležimo zniževanje stopnje revščine, kot tudi kazalnikov socialne izključenosti. Izboljšani pa se niso samo kazalnike v zvezi z revščino, ampak tudi gospodarski položaj, zaposlovanje in splošno zadovoljstvo državljank in državljanov.

Grafika 1

Na področju družinske politike smo višino otroškega dodatka za 5. in 6. dohodkovni razred dvignili za 10 odstotkov, prav tako pa smo letos vrnili otroški dodatek vsem iz 7. in 8. dohodkovnega razreda, kar pomeni, da otroški dodatek prejema dodatnih 50.000 otrok. Pri državni štipendiji pa smo je delno uvedli 5. dohodkovni razred, zaradi česar so sedaj lahko do državne štipendije upravičeni tudi tisti s povprečnim mesečnim dohodkom do 56 odstotka na družinskega člana. Državno štipendijo je tako prejelo okoli 3.000 več dijakov in študentov.

Ministrstvo si je v času mojega mandata ves čas prizadevalo odpravljati varčevalne ukrepe, ki so bili sprejeti leta 2012.

Pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov sta bila pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino univerzalna prejemka, s sprejetjem ZUJF se je to omejilo na raven 6. razreda otroškega dodatka (64 odstotkov povprečne neto mesečne plače na osebo). S spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih smo zagotovili, da vsi starši, ki bodo dobili otroka po 1. januarju 2018, prejmejo pomoč ob rojstvu otroka. Tako smo ponovno zagotovili, da je pravica univerzalni in so do nje opravičeni prav vsi starši.

Grafika 2

Če gledamo statistične podatke, so trenutno še vedno najbolj ranljiva skupina oseb starejše samske ženske. Od 1. avgusta 2017 naprej osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 297,53 evra, kar vpliva na višino denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ga prejema posameznik ali družina. Prav tako se je v februarju 2017 začela uporabljati novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero se je ukinila zaznamba na nepremičnine in vračilo prejetega varstvenega dodatka oziroma denarne socialne pomoči, v primeru, ko ima posameznik ali družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.

S slednjim ukrepom se število upravičencev dviguje. 2017 so bili, po dolgem času, vsi upokojenci ponovno upravičeni do letnega dodatka v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine). Letni dodatek bodo upokojenci dobili tudi v letu 2018 in bo izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018. Znašal pa bo od 100 do 410 evrov. Zagotovili pa smo tudi redno in izredno uskladitev pokojnin v višini 3,3 odstotka.

Grafika 3

Zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo na to, da je večina državljank in državljanov zadovoljna z življenjem v državi. Prav tako smo bili novembra 2017 seznanjeni z ugotovitvami fundacije Bertelsmann, ki je Slovenijo po indeksu socialne pravičnosti v letu 2017 uvrstila na 5. mesto med vsemi državami članicami Evropske unije, leto prej je bila Slovenija na 9. mestu, v obeh primerih pa smo visoko nad povprečjem Evropske unije. Pred Slovenijo so bile le Danska, Švedska, Finska in Češka. Slovenija. Mednarodna organizacija Save the Children pa je objavila prvo poročilo o tem, kje otroci najbolje živijo. Med 172 državami sveta je Slovenija na prvem mestu skupaj z Norveško, pred Finsko, Nizozemsko in Švedsko, ocenjevali pa so razmere na področju zdravja, izobraževanja in zaščite otrok.

Ukrepi, ki jih izvajamo na področju socialne, pokojninske in družinske politike, so se ne glede na težko gospodarsko stanje države, izkazali za uspešne. Z odpravo določenih varčevalnih ukrepov smo zagotovili boljši položaj posameznikov in družin. Ministrstvo poleg socialnih transferjev, sofinancira skoraj 180 socialno varstvenih programov za otroke, mlade, družine, starejše, invalide, odvisnike. Zanj letno namenimo 16,7 milijona evrov. S tem pa hkrati zagotavljamo zaposlitve več kot 550 strokovnjakom.

Danes, ko se gospodarsko stanje države izboljšuje, pa lahko odpravljamo tudi ukrepe, ki se ne tičejo samo socialno najbolj ogroženih skupin. Socialni demokrati bomo tako s programom, ki ga pripravljamo za novo mandatno obdobje zagotovili še večjo blaginjo vseh državljank in državljanov in strmeli k temi, da bomo lahko ukinil vse varčevalne ukrepe, ki so bili sprejeti leta 2012.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrica Kopač Mrak predlagala 4,7% dvig minimalne plače po tem, ko sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o dvigu

/in , /by
Danes bo v Uradnem listu objavljena določitev višine minimalne plače za letošnje leto. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je predlagala povišanje za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evra neto. Ministrica Kopač Mrak je izrazila obžalovanje, da sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o višini dviga minimalne plače. “Minimalna plača je tista točka, kjer najtežje dosežemo dogovor, pa bi bilo morda najbolj potrebno, da presežemo razlike,” je dejala ministrica za delo iz vrst SD.
Ministrica Kopač Mrak je prepričana, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače, kar je približno 25 evrov mesečno, ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. “Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek,” je poudarila ministrica Kopač Mrak.
Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, v tem primeru do današnjega petka, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Minimalna plača mora zagotavljati dostojen standard življenja za delavca in njegovo družino

/in , /by

Trenutna razprava o uskladitvi minimalne plače za mesec januar 2018 je vse prej kot samo to. Je razprava o vredno(s)ti dela v Sloveniji, o zmanjševanju neenakosti in spodbujanju socialne pravičnosti ter ideji socialne demokracije, da si bodo ljudje z delom zaslužili toliko, da bodo dostojno živeli.

Kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imam možnost, da predlagam višino minimalne plače, pri čemer je potrebno upoštevati rast cen življenjskih potrebščin oz. inflacijo, gibanje plač, gospodarske razmere oz. rast ter gibanje zaposlenosti. Znesek je potrebno vsaj enkrat letno uskladiti najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Z mojim predlogom 4,7-odstotnega zvišanja minimalne plače, želimo delavcem in delavkam zagotoviti skoraj 25 evrov na mesec več. Tako bi bruto mesečna plača znašala 842,79 evra oziroma 638,42 evra neto. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi njeni ljudje.

Pomen minimalne plače ne moremo zreducirati samo na njeno preživetveno funkcijo. Zagotavljati mora dostojen standard življenja za delavca in njegovo družino.

Minimalna plača ni le socialni korektiv, je eden izmed ključnih elementov zmanjševanja socialnih razlik pri kateremu nimamo niti negativnih vplivov na javno porabo, kot pri večini drugih ukrepov. Še posebej pomemben rezultat se je pokazal pri dvigu minimalne plače leta 2010, ko smo Socialni demokrati dosegli skoraj 23% dvig minimalne plače, ki je imel viden vpliv na zmanjšanje neenakosti predvsem pri manj izobraženih ženskah in mladih.

Minimalna plača ima tudi motivacijsko funkcijo. Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga tveganja revščine in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.

Slovenija je izšla iz obdobja krize in velike brezposelnosti v pozitivno rast in situacijo na trgu dela, kjer primanjkuje ustrezne delovne sile. Prav zato je tudi za nadaljnjo gospodarsko rast ključno, da motiviramo in opolnomočimo prejemnike nadomestila za brezposelnost in socialnih transferjev, da aktivno prispevajo v naši družbi.

Minimalna plača je tako ekonomsko kot politično upravičena. Predvsem v smislu redistribucije strukturne moči med delom in kapitalom. Neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2016 je znašal slabih 3,2 milijarde evrov. Ob letnem obsegu gospodarskih družb za plače v višini 8,5 milijarde evrov, predstavlja povišanje teh sredstev za prejemnike minimalne plače v privatnem sektorju 18 milijonov evrov oziroma 0,21%.

Verjamem, da je gospodarstvo zmožno prenesti takšen dvig minimalne plače, saj je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in stabilna, prav takšno napovedujejo tudi za naslednji dve leti. Zvišuje se zaposlenost in s tem tudi uspešno poslovanje gospodarskih družb.

Na minimalno plačo ne smemo gledati le z vidika stroškov in povečevanja konkurenčnosti. Pri tem pa ni nepomembno izpostaviti, da bi povišanje minimalne plače za 4,7% pomenilo, da se stroški delodajalcev povišajo le za 3%, zaradi določene najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki v letu 2018 znaša 54% povprečne plače.

Če plače zaostajajo za rastjo produktivnosti, je posledica prerazporeditev ustvarjenega v korist kapitala in se ne preliva do delavcev in v korist zasebne porabe. V zadnjih petih letih od leta 2013 je skupna rast minimalne plače znašala 2,5%, medtem ko je bila realna rast povprečne bruto plače 3,2%. Produktivnost dela je narasla za 5,9%, BDP pa za kar 11,2%. Minimalna plača ostaja osnova za izgradnjo plačne politike, saj ustvarja tudi pritisk za prestrukturiranje gospodarstva in s tem sili v povišanje povprečne plače. Tu moramo za dvig kakovosti življenja predvsem srednjega razreda narediti še več.

Ne smemo pozabiti kaj smo Socialni demokrati že dosegli s spremembami minimalne plače. Naša prva socialdemokratska vlada je leta 2010 minimalno plačo zvišala iz takratnih 549,43 evrov na 734,15 evrov bruto, kar je bil daleč najvišji dvig v EU. In to v času krize in negativne gospodarske rasti. Naša prizadevanja za zagotavljanje dostojnega življenja za delavke in delavce ostajajo v srcu naših politik.

Žal je znesek minimalne plače vprašanje pri katerem delodajalci, delojemalci in vlada nismo še nikoli dosegli soglasja. Zaradi tega je pred dvema letoma propadel celo socialni sporazum, kar obžalujem še danes. Vendar še vedno verjamem v konstruktiven socialni dialog.

Pritiski na minimalno plačo so visoki predvsem v tistih državah, kjer celoten plačni model ne deluje dobro in bipartitni dialog predvsem na panožni ravni šibi. Zato me veseli, da je tako pri sindikatih kot pri delodajalcih zaznati željo po vzpostavitvi novega dialoga glede plačnega modela v Sloveniji. Okoli tega moramo graditi splošen družben konsenz.

Za Slovenijo, kjer bo delo temeljna vrednota, ki bo omogočala preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa dajala dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh ustvarja skupnost.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrica Kopač Mrak po seji ESS: “V kolikor socialni partnerji najdejo neko ravnotežje in se dogovorijo o dvigu minimalne plače, bom upoštevala njihov predlog, sicer pa bom nadaljevala s svojim predlogom za 4,7% povišanje.”

/in , /by

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je obravnaval uskladitev minimalne plače, ki bi veljala že za letošnji januar. Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak je predlagala 4,7-odstotno zvišanje na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evra neto. Socialni partnerji seji ESS danes sicer niso našli soglasja o predlogu ministrice, so pa sprejeli sklep, da bodo do torka, 23. januarja, skušali oblikovati skupni dogovor o višini dviga. “Sindikati so izrazili željo po 6,2-odstotnem zvišanju, delodajalci pa so vztrajali pri 1,7-odstotnem povišanju minimalne plače,” je povedala ministrica po seji ESS.

“V kolikor najdejo neko ravnotežje, se dogovorijo o dvigu minimalne plače in z usklajenim predlogom pridejo do ministrstva za delo, bom upoštevala njihov predlog, sicer pa nadaljevala s svojim,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Dodala je, da danes z delodajalske strani ni bilo slišati navedb, da takšen dvig pomeni zlom slovenskega gospodarstva, kar je spodbudno.

“Verjamem, da slovensko gospodarstvo, ki beleži pozitivno rast, ta strošek zmore,” je ob predstavitvi predloga dejala Kopač Mrakova, ki je po zakonu dolžna predlagati vsakoletno uskladitev minimalne plače v začetku leta. Ob tem je ministrica ponovila, da bi pritisk na dvig minimalne plače lahko zmanjšali s spremembo plačnega modela. Ministrica iz vrst SD meni, da je čas primeren za uskladitev minimalne plače, ki bo ob inflaciji upoštevala tudi določen delež gospodarske rasti v tekočem in preteklih letih. ”Nova minimalna plača mora biti nad pragom tveganja revščine in mora izboljšati del v zadnjih letih izgubljenega razmerja v primerjavi s povprečno plačo,” je še poudarila Anja Kopač Mrak.

SD - Minimalna plača 2006-2018

Socialni demokrati želimo spomniti, da smo bili tudi leta 2010, ko smo vodili vlado in kljub negativni gospodarski rasti dvignili minimalno plačo za slabih 23%, kar je bil daleč najvišji dvig v EU, deležni številnih kritik. A te nas niso odvrnile niti takrat, niti nas ne bodo odvrnile zdaj, da dosežemo letošnji dvig, saj je potrebno ljudem, ki trdo delajo in so tudi motor gospodarske rasti, zagotoviti, da so njihovi mesečni prejemki za polni delovni čas višji od praga tveganja revščine. Ob tem pa si Socialni demokrati še naprej prizadevamo, da bi še bolj okrepili pozitivno gospodarsko rast, da se bodo lahko plače v Sloveniji, tako minimalne kot tudi povprečne, zviševale tudi v prihodnje.

Židan in Costa na srečanju v Ljubljani o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialno demokracijo

/in , /by

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je skupaj z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom v Ljubljani sestal s portugalskim predsednikov vlade Antoniom Costo, ki se je mudil na delovnem obisku v Sloveniji. Pogovor je med drugim potekal o aktualnih evropskih zadevah kot tudi o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialdemokracijo, ki jo vodi premier Costa.

Portugalska je pod vodstvom socialdemokratske vlade Antonia Coste postala bolj uspešna država. “Portugalska se je odpravljanja posledic krize lotila na izviren, uspešen in socialdemokratski način,” je po srečanju poudaril predsednik SD Židan. “S socialdemokratskimi progresivnimi ukrepi je zmogla zvišati pokojnine in plače ter znižati primanjkljaj. To je socialna demokracija v praksi. Če je to zmogla Portugalska, zmore to tudi Slovenija,” je dodal Židan.

Židan in Costa sta izrazila zadovoljstvo, da sta obe državi izšli iz gospodarske krize. Predsednik portugalske vlade je dejal, da je njegova država za to, da po 15 letih znova beleži gospodarsko rast, sprejela potrebne reforme. Ob tem je izrazil upanje na reforme tudi v območju evra, in sicer takšne, ki bi zmanjševale razlike med članicami, ne povečevale.

Kopač Mrak in Costa

Ministrica Kopač Mrak pa je po pogovoru poudarila, da imamo Socialni demokrati, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, prave odgovore na izzive v prihodnosti. Po njenem mnenju je ravno Portugalska na čelu s Costo dokaz, da so prava alternativa politiki zategovanja pasu kakovostna delovna mesta, močna socialna zaščita in več pravic delavcev.

Sloveniji in Portugalski je skupno tudi, da bosta leta 2021 predsedovali Svetu EU – Portugalska v prvi, Slovenija v drugi polovici leta. Na to se državi že pripravljata s povezovanjem med ministrstvi. Portugalski premier Costa je ob tem spomnil, da sta Slovenija in Portugalska EU druga za drugo predsedovali že v letih 2007 in 2008. Kot pomemben dosežek portugalskega predsedovanja je izpostavil širitev Schengna konec leta 2007, ko je članica tega območja postala tudi Slovenija.

Dejan Židan in Antonio Costa

Slovenija in Portugalska imata na trenutne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, zelo podobne poglede. Glede prihodnosti Evropske unije se oboji zavzemamo za čvrsto, enotno in trdno Evropo, kjer se spoštuje vladavina prava. Po besedah portugalskega premierja Coste je bistveno, da v EU spoštujemo temeljne vrednote, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje sporazumov in pravna država.

Glede financ pa je po besedah portugalskega premierja potrebno zadržati politiko, ki ustvarja identiteto EU, a obenem imeti novo vizijo, s katero bi obvladali sedanje težave, kot so denimo podnebne spremembe. “Potrebujemo solidno gospodarstvo in solidne temelje, da bomo lahko odgovorili na izzive obrambe, varnosti, gospodarstva in migracij,” je ob tem poudaril Costa. Portugalska ima med članicami unije eno od najbolj odprtih migracijskih politik. “Že dolgo živimo z različnimi kulturami in to nas je obogatilo,” je poudaril Costa. Portugalski premier je prepričan, da EU glede migracij potrebuje skupno vizijo.

Ministrica Kopač Mrak za letos predlaga zvišanje minimalne plače za 4,7 odstotka, kar je skoraj 25 evrov na mesec več

/in , /by

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak bo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evrov neto. Poleg inflacije je pri tem upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje. ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje “zanimivo in burno debato”. Kopač Mrakova sicer ocenjuje, da gospodarstvo zmore tolikšen dvig minimalne plače.

Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta (v letu 2017 1,7 odstotka), lahko pa se tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina mora biti objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.

Kot je v izjavi za medije povedala ministrica Kopač Mrak, “smo pri pripravi tokratnega predloga gledali obdobje med letoma 2013 in 2017, ko smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast”.

“V tem času je povprečna plača rasla hitreje kot minimalna; povprečna plača se je povečala za 64 evrov bruto oz. za 4,2 odstotka, minimalna plača za 16 evrov bruto oz. dva odstotka,” je povedala ministrica in dodala, “da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb povečal za 17-krat”.

“Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila.

ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, 19. januarja, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje “zanimivo in burno debate”. Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evrov neto, t.i. bruto bruto pa bi znašal 983,42 evra, s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke.

Ministrica iz vrst SD je še povedala, da so pritiski na dvig minimalne plače najvišji v državah, kjer socialni dialog najbolj peša. “Plačni modeli po Evropi so različni; kjer deluje bipartitni socialni dialog, pritiska na dvig minimalne plače ni,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Da bi dosegli premik, je po njenem mnenju potrebna sprememba plačnega modela.

Minimalno plačo po podatkih ministrstva trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8000 v javnem sektorju. Po teh podatkih bi tako dodaten strošek za državno blagajno z zvišanjem minimalne plače v predlagani višini znašal 2,9 milijona evrov.

Ministrica Kopač Mrak o novostih v letu 2018: “Nič več varčevanja pri otroškem dodatku, več plačanega očetovskega dopusta, več programov za aktivno politiko zaposlovanja, pokojnine pa se bodo uskladile dvakrat.”

/in , /by

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je predstavila ukrepe s področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki so začeli veljati z novim letom. Leto 2018 prinaša tudi več novosti na področju družine. Otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki ga je varčevalni zakon (ZUJF) iz leta 2012 ukinil, bo znova izplačan. Tako varčevanja pri otroških dodatkih ne bo več. V letu 2018 je predvidena tudi višja denarna socialna pomoč za eno osebo. Po predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga bo vlada že letos januarja pripravila za sprejetje v državnem zboru še v tem mandatu, bi se zvišala na 331 evrov, kar je 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj.

Ministrstvo je v tem obdobju lani predstavilo in dalo v javno razpravo reorganizacijo Centrov za socialno delo. V letu 2017 smo dosegli soglasje tako stroke kot tudi politike in s sprejetjem Uredbe na vladi, zagotovili vse pravne podlage za začetek reorganizacije tudi v praksi. Spremembe Zakona o socialnem varstvu so uzakonile novo organizacijsko strukturo, drugi del reorganizacije – socialna aktivacija se v praksi že izvaja, z novelo ZUPJS, ki so jo 12. decembra 2017 soglasno podprli v Državnem zboru in predstavlja tretji steber projekta reorganizacije, pa smo uzakonili oziroma dali pravno podlago za informativni izračun.

Zaradi odprave varčevalnih ukrepov bodo v letu 2018 do otroškega dodatka upravičeni tudi otroci, katerih družine se uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni razred (64 do 99 odstotkov neto mesečnega dohodka na družinskega člana). Letos bodo tako otroški dodatek prejemale tudi družine, v katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1.020 evrov neto. Otroški dodatek bo tako s spremembo zakona po novem prejemalo približno 300.000 otrok.

Na MDDSZ pod vodstvom Anje Kopač Mrak so pripravili tudi spremembo zakona, ki ponovno uvaja pomoč ob rojstvu otroka kot univerzalno pravico, kar pomeni, da bodo do nje upravičeni starši novorojenčkov ne glede na materialni položaj družine, prejeli pa bodo 280 evrov. Predlog zakona je bil že sprejet na vladi in je bil poslan v obravnavo v državni zbor. V letu 2018 bo prav tako več plačanih dni očetovskega dopusta, očetje bodo imeli namreč na voljo 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

S 1. januarjem 2018 se pričnejo uporabljati določbe Družinskega zakonika, ki urejajo postopek pred sklenitvijo zakonske zveze, sklenitev zakonske zveze in ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Istega dne pa prične veljati tudi nov Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Bodočim zakoncem se z novimi določbami daje na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza se, glede na želje bodočih zakoncev, tako lahko  po novem sklene samo pred matičarjem. Pri sklenitvi zakonske zveze sta lahko tako kot do sedaj prisotni priči, če bodoča zakonca tako želita. Lahko pa se odločita za sklenitev zakonske zveze tudi brez prisotnosti prič.

V okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ) bodo tudi v letu 2018 pomembna prioriteta mladi, starejši ter dolgotrajno brezposelni. V letu 2018 bo za programe aktivne politike zaposlovanja na voljo 81,8 milijonov evrov. Od tega iz proračuna Republike Slovenije 35,2 milijonov, iz Evropskega socialniega sklada (ESS) pa okvirno 46,6 milijonov evrov. Večina APZ programov iz leta 2017 se nadaljuje tudi v letu 2018, nekaj programov pa bo letos tudi novih. V okviru ukrepov na trgu dela sta predvidena dva nova Javna razpisa, sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada, in sicer Javni razpis za sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leto 2018-2019 in Javni razpis za sofinanciranje zaposlitvenih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni.

Z 21. januarjem 2018 se bodo začele uporabljati določbe novele Zakona o urejanju trga dela. Glede na to, da je na trgu dela že pomanjkanje delovne sile uvajamo nekatere ukrepe za še hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb – prejemnikov denarnega nadomestila.

S 1. januarjem 2018 se je pričel uporabljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Gre za pomemben zakon, ki prinaša spremembe na področju čezmejnega izvajanja storitev ter napotovanja delavcev na delo v druge države članice EU in EFTA. Z njim prenašamo v nacionalni pravni red evropske direktive s področja napotitve delavcev.  Z zakonom se tudi odzivamo na opozorila o grobih in številnih kršitvah pravic delavcev, napotenih na delo s strani slovenskih delodajalcev, preprečujemo tudi napotovanja delavcev na delo s strani t. i. slamnatih podjetij ter podjetij, ki ne spoštujejo pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev.

Po več letih so letos vsi upokojenci prejeli letni dodatek v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine). Letni dodatek bodo upokojenci dobili tudi v letu 2018 in bo izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018. Znašal pa bo od 100 do 410 evrov.

V letu 2018 je, poleg redne uskladitve pokojnin po ZPIZ-2, predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v mesecu aprilu za 1,1 odstotka. S prvim januarjem pričnejo veljati tudi določbe najnovejše novele ZPIZ-2, ki spreminjajo ureditev pokojninske dobe brez dokupa. Skladno z sprejetim zakonom se upokojitvena starost v letu 2018 nekoliko dviguje.

Več dodatnih informacij o novostih, ki začnejo veljati v letu 2018, si lahko preberete na spodnji povezavi:

Novosti MDDSZ od 01-01-2018

Anja Kopač Mrak: Čas je, da Evropa na prvo mesto postavi ljudi!

/in , /by

Evropska unija je letos marca praznovala 60. obletnico Rimske pogodbe – mejnik v gospodarskem povezovanju Evrope in dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU. Pa vendar vsi Evropejci ne uživajo enakega napredka. Krepi se občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med moškimi in ženskami, med starimi in mladimi, na porastu je populizem, ksenofobija in evroskepticizem. Vse več ljudi je izgubilo zaupanje v Evropsko unijo, njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov ter pravega vpliva na dvig kakovosti njihovega življenja.

Voditelji držav članic EU so se zato skupaj s socialnimi partnerji, civilno družbo in strokovno javnostjo 17. novembra v Göteborgu na Švedskem srečali na Socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast. Na Vrhu so tri institucije Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU razglasili evropski steber socialnih pravic, kar daje jasen signal, da je uresničevanje socialne Evrope skupna odgovornost EU kot celote.

Evropski steber socialnih pravic predstavlja 20 ključnih načel, ki so vodilo za zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev v celotni Evropski uniji. Postavlja kriterije na treh področjih – enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje.

Steber bo služil kot merljivo vodilo za doseganje zaposlitvenih in socialnih rezultatov, neposredno povezanih z izpolnjevanjem osnovnih potreb ljudi, na primer zdravstveno varstvo in socialna varnost, dolgotrajna oskrba, izobraževanje, dostop do osnovnih storitev, minimalni dohodek, nadomestilo za brezposelnost, enakost spolov in enake možnosti, varne zaposlitve in dostojne plače. Za njegovo izvajanje bodo v prvi vrsti odgovarjale nacionalne vlade v sodelovanju s socialnimi partnerji na vseh ravneh skladno s svojimi pristojnostmi.

Ponovno se poudarjajo nekatere pravice, ki so že določene v pravnem redu EU, na primer, da imajo ženske in moški pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti; dodane pa so nove, s katerimi bomo odgovorili na izzive tehnoloških, družbenih in gospodarskih sprememb.

Dokument je v osnovi deklarativen, zato mora naša politika v praksi dokazovati, da smo zavezani tem načelom. Ministri EU za zaposlovanje in socialne zadeve smo že sprejeli Revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki zagotavlja poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo v drugo državo ter Uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da so naše socialne pravice zaščitene v vseh državah EU.

V obravnavi je tudi predlog Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki želi doseči večjo udeležbo žensk pri zaposlovanju ter spodbujanje moških k izrabi starševskega dopusta.

Na EU ne smemo več gledati le kot gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. Za uspešno soočanje z izzivi prihodnosti in nadaljnje evropsko povezovanje, mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo. Evropa potrebuje družbeni preobrat in socialni steber nakazuje pravo smer.

V analizi stanja in posvetovanjih s članicami in člani, ki so podlaga za osnutek programskih stališč Socialnih demokratov 2018-2026, je bilo jasno izpostavljeno, da je bil zadnji ključen uspeh naše države vključitev v Evropsko unijo ter da država nima dolgoročne in vključujoče vizije razvoja.  Dvig kakovosti življenja vseh, večja socialna kohezija, varnost in dostojno delo so bile obljube, ki jih je Slovenija takrat dala svojim državljankam in državljanom.

Potreben je nov zagon! Socialni demokrati smo gonilna sila vizije pravične evropske družbe, ki temelji na znanju, delu, inovativnosti in sposobnosti skupnosti kot celote in posameznika v njej. Gradimo temelje boljše Evrope, ki na prvo mesto postavlja ljudi!

dr. Anja Kopač Mrak

predsednica Sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrica v Vladi RS

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!