Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Ljubljani sestala z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom. Skupaj sta se strinjala o pomenu celovitega pristopa EU pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko, komisar pa je pohvalil napore vseh služb v Sloveniji, ki pomagajo pri oskrbi beguncev in migrantov.Glavna tema pogovorov ministrice za obrambo Andreje Katič s sodelavci z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom na Ministrstvu za obrambo je bila aktualna begunska in migrantska problematika, govorili pa so tudi o sodelovanju Slovenije z EU na področju civilne zaščite.

Ministrica Katič je s sodelavci iz upravnega dela ministrstva, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenske vojske evropskemu komisarju za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosu Stylianidesu pojasnila delovanje ministrstva, in sicer tako Civilne zaščite kot Slovenske vojske, pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko. Evropskemu komisarju se je obenem zahvalila za mednarodno pomoč, ki jo je Slovenija dobila prek Mehanizma CZ EU in v okviru Centra za usklajevanje nujnega odziva, in povedala, da nam številne države pomagajo tudi na bilateralni ravni. Kot je dejala, se predvideva, da bo v Slovenijo kmalu prišlo novih 30 tisoč beguncev in migrantov ter pri tem opozorila na pomen celovitega pristopa k reševanju begunske problematike na nacionalni ravni, predvsem pa v okviru EU.

Evropski komisar Stylianides je izrazil podporo naporom Slovenije, da beguncem in migrantom nudi osnovno podporo in pohvalil delovanje vseh služb. Kot je dejal, se zaveda, da dosedanja pomoč EU ni dovolj in da si bo osebno prizadeval, da bo EU tudi v prihodnje pomagala prizadetim državam, kot tudi poiskala ustrezne rešitve. Pri tem je opozoril, da bi bile te najbolj učinkovite na politični ravni, in sicer sprejete tudi širše od Evropske unije, to je na globalni ravni in pri samem izvoru.

Ministrici je komisar predstavil prizadevanja v okviru Evropske komisije za obvladovanje trenutnih razmer in za pomoč državam članicam, ki se soočajo s krizo. Obenem je glede včerajšnje odločitve Vlade Republike Slovenije, da bo na meji s Hrvaško postavila začasne tehnične ovire, s katerimi bi zagotovila nadaljnjo odprtost, a nadzorovanost prehodov meje, dejal, da tega ukrepa vsekakor ne razume kot postavljanja novih meja v Evropi in upa, da jih tako ne bo razumela tudi širša javnost. Poudaril je, da se mora Evropa pri reševanju begunsko-migrantske problematike izkazati kot enotna.

V nadaljevanju so govorili o sodelovanju Slovenije in EU na področju civilne zaščite. Ministrica je s sodelavci predstavila temeljne značilnosti in posebnosti slovenskega sistema zaščite in reševanja. Glede sodelovanja Slovenije z EU na področju mehanizma civilne zaščite (CZ) pa je dejala, da naša država namerava tudi v prihodnje v njem aktivno sodelovati, saj je učinkovito ukrepanje ob nesrečah na evropski ravni izjemno pomembno in spodbuja tudi razvoj nacionalnih sistemov CZ. Slovenija v mehanizmu CZ aktivno sodeluje tudi s strokovnjaki in enotami, ki so pomagali pri odpravljanju posledic poplav v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji, medtem ko je sama za pomoč prek mehanizma CZ EU doslej zaprosila dvakrat, in sicer ob lanskem žledu in letos zaradi begunsko-migrantskega dogajanja.

V zaključni fazi izdelave so tudi ocene tveganj za posamezne vrste nesreč, s katerimi bo Slovenija decembra letos oziroma skladno s terminskim načrtom seznanila tudi Evropsko komisijo. Ministrica Katič je s sodelavci komisarju Stylianidesu predstavila programe, ki jih za države članice mehanizma CZ EU izvajamo v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu. Glede vzpostavljanja evropske zmogljivosti za ukrepanje ob nesrečah (European Emergency Response Capacity), ki jo sestavljajo prostovoljne zmogljivosti držav članic, Slovenija načrtuje prispevek z ekipo za reševanje v jamah. Kot so poudarili predstavniki vodstva Ministrstva za obrambo, Slovenija ostaja med vodilnimi državami pri prizadevanjih za čim večje vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk (Zahodni Balkan in Turčija) v mehanizem civilne zaščite EU.