Minister Židan: Velika podpora zakonu o upravljanju z državnimi gozdovih na javni predstavitvi v DZ
V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, kjer so številni deležniki izrazili podporo zakonu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom mag. Dejana Židana ter podali nekatere predloge za njegovo izboljšanje. Minister Židan je ob koncu razprave, ki jo je sklical matični odbor v DZ dejal, da bodo v največji možni meri upoštevali vse dobre predloge in skupaj s koalicijo predlog zakona še izboljšali.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je uvodoma povzel razloge za ustanavljanje podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ključne cilje zakona, pričakovane pozitivne učinke in predvsem izpostavil argumente in razloge o 20 milijonov evrov vložka v podjetje, kar je do sedaj v javnosti povzročalo številna vprašanja. “Če želimo, da bo družba s 1. 7. 2015 prevzela aktivno vlogo pri dobavah lesa ter da se dosedanje prodajne poti do lesne industrije ohranijo, potrebujemo zadostno višino sredstev namenjenih obratnemu kapitalu,” je povedal minister iz vrst SD in dodal, da se bodo sredstva namenila tudi potrebnim naložbam v skladiščne in servisne prostore, nakupe strojev in opreme za sečnjo, spravilo in prevoz ter izvajanju učinkovitejšega gospodarjenja. Tovrstna infrastruktura ima po njegovem mnenju velik pomen tudi pri večjih ujmah in katastrofah, kot smo jo v primeru žledoloma že doživeli.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je povedal, da bodo podjetja v lesni in pohištveni panogi z ustanovitvijo državnega gozdarskega podjetja dobila zanesljivega partnerja, ki bo njim in celotni gozdno-lesni verigi zagotavljala varno in dolgoročno oskrbo z lesom. Podal je tudi lastno izkušnjo iz ZDA, kjer so investitorji pripravljeni vložiti denar v zagon lesno-predelovalnih podjetij v Sloveniji s pogojem, da bodo zagotovljene zadostne količine lesa. Prav to, bo po njegovih besedah omogočilo novoustanovljeno podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi.
Predsednik Sveta za gozdno lesno verigo prof. dr. Franc Pohleven je izrazil podporo predlogu zakona, saj meni, da bo s tem lesnopredelovalna industrija doživela nov zagon. Dodal je še, da je zmotno misliti, da bodo gozdovi zmanjšali CO2 v našem ozračju. Iz lesa je potrebno narediti končne produkte, samo to bo po njegovih besedah prispevalo k zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju. Novo podjetje bo zagotovilo zadostno količino slovenske hlodovine podjetjem, ki delajo unikatne izdelke in tistim z masovno proizvodnjo, je še dodal.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo lovstvo in ribištvo je v letošnjem letu izdal 15 prekrškovnih postopkov zoper koncesionarje, ki niso opravili sanitarne sečnje po žledolomu in so zaradi tega podlubniki naredili ogromno škode v državnih gozdovih. Glavna republiška inšpektorica za kmetijstvo in gozdarstvo mag. Saša Dragar je ob tem dodala, da se mora nujno zagotovi sanitarna sečnja in druga nujna dela v državnih gozdovih.
Številni podjetniki, med njima Bogdan Božac iz Marles hiš in Gorazd Ulbl iz podjetja Lesna vrata, podpirajo predlog zakonika, vendar imajo še nekatere pomisleke in predloge, ki bi jih bilo potrebno upoštevati, da bo zakon resnično prispeval k oživitvi pohištvene industrije. Nekatere pomisleke in pobude imajo tudi nekateri predstavniki koncesionarjev in sindikatov, slednji, predvsem v povezavi z zaposlitvami delavcev, ki so trenutno zaposleni pri koncesionarjih. »Računsko sodišče RS predlogu zakona ne nasprotuje in v njem vidi tudi prednosti«, je povedal Samo Jereb, namestnik predsednika računskega sodišča. Tudi on je naštel nekaj predlogov, pomislekov in določena tveganja.
Minister Dejan Židan se je na koncu razprave zahvalil vsem za konstruktivno razpravo in odgovoril na nekatere pomisleke razpravljavcev. Izpostavil je tudi, da je ministrstvo samo pozvalo Računsko sodišče, da poda mnenje o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in bo njihove pripombe, tako kot predloge in pomisleke ostalih razpravljavcev, upoštevali v največji meri.