gozdno-lesna veriga

Od prenosa državnih gozdov v upravljanje podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) je minilo 18 mesecev, kar je že dovolj dolgo obdobje za analizo delovanja novega sistema in na podatkih usmerjenaga pogleda za naprej. Zakon na podlagi katerega je bil SiDG ustanovljen je obljubil precej več, kot je bilo pred tem možno dobiti iz sistema, ki ga je obvladovalo preko 20 koncesionarskih podjetij.

Poleg večjega donosa za državo iz gospodarjenja z lastnim lesom, se je želelo skozi lastno upravljanje zagotoviti tudi večji vpliv države pri prepotrebnem izboljševanju stihijskega trga gozdno-lesnih sortimentov, sonaravnem upravljanjem gozdov, skrbi za kulturno-zgodovinske objekte v gozdovih, nenazadnje pa tudi pri pomoči ob naravnih stihijah v gozdovih.

Če opravimo podrobnejšo primerjavo med donosi iz preteklega koncesijskega sistema in novim sistemom, so razlike v donosu velike in nad vsemi pričakovanji. V spodnji tabeli kjer so prikazani kazalniki poslovanja je razlika jasno razvidna saj je bil povprečen neto donos na kubični meter prodanega lesa v zadnjih 7 letih 10,62 evra, medtem ko je nov sistem generiral že v zagonski fazi prvega pol leta poslovanja 27,1 evra. V primerjavi s koncesionarji uspeva SiDG les prodati precej dražje, ob tem pa precej ceneje zgraditi ceste in vlake, ter opraviti sečnjo in gojenje.

Takšni trendi poslovanja se nadaljujejo tudi v letu 2017, saj je v letu 2017 neto donos na kubični meter prodanega lesa znašal 30,9 evra in se je glede na doseženo dolgoletno povprečje koncesionarjev, ki je znašalo 10,6 evra, skoraj potrojil. Ob posekanih in prodanih 1,14 milijona kubičnih metrih v letu 2017 znaša skupni letni donos SiDG 35,3 milijona evrov, kar pomeni, da bo država prejela vsako leto najmanj 20 milijona evrov več, kot bi ga skozi prejšnji sistem. To je tudi velik razlog za jezo in velik pritisk s strani nekdanjih koncesionarjev in njihovih podpornikov na ministra mag. Dejana Židana, ki je bil poglavitni tvorec novega sistema.

Nov sistem, v katerem ima država veliko bolj neposredne vzvode gospodarjenja z lastnimi gozdovi, nam prvič po dolgih letih omogoča tudi v globlji vpogled v strukturo in zakonitosti trga gozdno-lesnih sortimentov ter prodajne strukture proizvajalcev lesa. Iz spodnjih grafikonov, ki kažeta strukturo porabe lesa iglavcev in listavcev je na primeru prodaje SiDG jasno razvidna trenutna ekonomska prednost gozdov z iglavci, saj je iz njih možno pridobiti in prodati veliko višji delež hlodovine, ki se prodaja po precej višjih cenah kot ostali les (kurjava, celuloza, industrijski les, itd.). Velik delež listavcev, ki se porabijo za celulozo in drva je lahko tudi napotek razvojni politiki lesarske industrije, saj obstaja precejšen potencial za boljšo izrabo te lesne strukture za izdelke z višjo dodano vrednostjo in bolj ekološko rabo.

Ob začetku delovanja SiDG so se v javnosti večkrat pojavljali očitki o tem, da država ne podpira domačih proizvajalcev. Podatki o dejansko realizirani prodaji SiDG, ki je podana v spodnjem grafikonu govorijo drugače, saj je iz nje razvidno, da je bila velika večina lesa prodana domačim kupcem, kar je jasno razvidno tudi iz spodnje liste desetih največjih kupcev lesa iz državnih gozdov.

Manjši del, ki se je prodal tujim kupcem se nanaša na manj kakovosten les za katerega v Sloveniji ni kupcev, saj za njegovo predelavo (še) ni ustreznih kapacitet. Tudi s tega vidika je torej nov način organiziranosti izpolnil obljube. Je pa seveda še vedno problem v tem, da se velik del lesa iz zasebnih gozdov izvozi, glede česar bo potrebno v prihodnje najti poti za pospešeno revitalizacijo lesne industrije, glede česar bo potrebno še veliko postoriti s strani ukrepov ministrstva za gospodarstvo.

Glede realizacije drugih ciljev, ki so bili z Zakonom naloženi SiDG je potrebno dodati, da so v različnih fazah izvedbe tudi številne naloge s področja nature in vzdrževanja kuturno-zgodovinskih objektov. Tu so aktivnosti običajno multidisciplinarne, vanje so vključene raznolike organizacije z drugih področij, odprtih projektnih nalog, ki običajno trajajo več let je precej, kratkoročno gledano velja tu pohvaliti napredek pri obnovi objektov v Kočevskem Rogu, kjer se lahko v kratkem nadejamo odpravo dolgoletnih težav z vzdrževanjem objektov. V sodelovanju z ministrstvom za kulturo, se po uspešnem zaključku aktivnosti v Kočevskem Rogu po podobnem modelu načrtuje tudi prenova nekaterih drugih kulturnih kompleksov, ki so stacionirani v državnih gozdovih.

Močnejši vpliv, ki ga ima država skozi lastno podjetje, ki je daleč največje gozdno podjetje v državi, pa se že kaže tudi pri drugih vidikih, ki so sicer manj opazni, a zato za delovanje gozdarske (in lesarske) branže nič manj pomembni. Kot primer lahko navedemo temeljito prenovljeni Pravilnik o merjenju in klasifikaciji lesa, ki sicer velja samo za državni les, vendar je zaradi velikosti državnih gozdov, postal referenca tudi za vse ostale in uvedel red pri merjenju, kjer je pred tem marsikdaj veljal zakon močnejšega.

Takih primerov je še več, na tem mestu velja omeniti še najbolj aktualnega, ki je povezan z odpravo posledic vetroloma, ki je prizadel Slovenijo v začetku decembra 2017 in polomil preko 2,2 milijona kubičnih metrov lesa. Skozi iniciativo s strani vlade bo SiDG prevzel aktivno vlogo v sanaciji, ki presega njegovo osnovno poslanstvo, s ciljem, da v zelo kratkih rokih poleg gozdov, ki so pod njegovim upravljanjem, pomaga sanirati tudi gozdove zainteresiranih zasebnih lastnikov. Razlika glede na situacijo ob žledu, ko država ni imela v rokah nobenega vzvoda, saj so koncesionarji zasledovali zgolj lastne cilje je tu več kot očitna.

Ob snovanju zakona je bilo na podlagi analize izkušenj iz več držav pri uvajanju sistemov državnega upravljanja z lastnimi gozdovi, večkrat izpostavljeno, da so rabili za uvedbo sistema približno tri leta. Glede na navedeno lahko ugotovimo, da gre slovensko uvajanje novega sistema, ki ga uvajamo skozi SiDG, po dobri poti končnemu uspehu nasproti.

mag. Marjan Podgoršek

državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj

“Ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) je zgodovinski dogodek za Kočevsko in Slovenijo,” je na novinarski konferenci ob začetku delovanja podjetja ocenil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Prvi mož družbe SiDG Miha Marenče želi, da bi bila družba pomemben igralec pri dobavi gozdno lesnih sortimentov. “Prvič v 25 letih je država ustanovila proizvodno gospodarsko družbo, ki ima sedež na območju, ki je razvojno ogroženo,” je dejal Židan. Pojasnil je, da je bil koncesijski model upravljanja z državnimi gozdovi unikaten in je dajal slabše rezultate od pričakovanih, saj med drugim ni dajal spodbude gozdno-lesni verigi.

Pri novem modelu upravljanja bodo upoštevali najboljše primere dobrih praks v tujini, zaradi katerih Židan pričakuje boljše gospodarjenje z državnimi gozdovi. Med drugim so si ogledali upravljanje z bavarskimi deželnimi gozdovi, kjer je nov sistem začel optimalno delovati po približno treh letih. Minister Židan je izpostavil tudi jasne cilje nove družbe, in sicer doseganje čimvišjega donosa ob upoštevanju ekosistemskih koristi gozda. Bodoči razpisi naj bi omogočali, da se lahko nanje prijavijo tudi manjši izvajalci, dostop do dela v državnem gozdu pa bodo imele tudi gozdno-hribovske kmetije.

“Pomembna nam je transparentnost del in transparentnost prodaje lesa,” je dejal Židan. “Tako bomo lahko ponovno priče zagonu gozdno-lesne verige v Sloveniji, zato sem tu optimist,” je dodal minister. Spisek ustreznih članov nadzornega sveta bo po ministrovih zagotovilih znan do 11. julija. Svoje predloge bodo potem podali ministrstva za finance, gospodarstvo, kmetijstvo in okolje, en predlog bo dala opozicija, tri pa zaposleni v družbi. “Imam velika pričakovanja, verjamem, da jih boste zaposleni uresničili. Prvi meseci verjetno ne bodo optimalni,” je dejal Židan.

V.d. direktorja družbe Slovenski državni gozdovi Miha Marenče je pojasnil, da bo družba teritorialno razporejena, imela bo štiri poslovne enote – Kočevje, Ljubljana, Maribor in Postojna, te se bodo delile na še 13 operativnih enot. S Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je na novo družbo danes prišlo 38 zaposlenih, večinoma gozdarjev. Najprej bodo poskrbeli za sanitarno sečnjo, za katero jim pošilja odločbe Zavod za gozdove.

“Pri prvih razpisih smo usmerjeni v sanitarno sečnjo, saj so podlubniki naša prioriteta, v naslednjem tednu pa bo objavljen razpis tudi za redno sečnjo,” je pojasnil Marenče. Za hlodovino je družba do danes prejela okoli 100 ponudb, štiri iz tujine. “Želimo, da je slovenska primarna lesna industrija pri tem uspešna, želimo spoštovati cilje, ki so nam naloženi, torej da smo tudi pomemben igralec pri dobavi gozdno-lesnih sortimentov,” je še dodal Marenče.

Vlada je na račun novega podjetja že nakazala 20 milijonov evrov in predvidela njihovo porabo za najem ali nakup in ureditev poslovnih prostorov (6,56 milijona evrov), postavitev vsaj štirih logističnih centrov in skladišč po državi (devet milijonov evrov), nadgradnjo računalniške in programske opreme (1,8 milijona evrov), nakup opreme in strojev, potrebnih za sečnjo in transport – predvidoma dveh žerjavov, štirih kompozicij za strojno sečnjo, 15 traktorjev in 20 tovornjakov (10,5 milijona evrov).

Družba še nima nadzornega sveta, zato bo to nalogo opravljala vlada, ki je družbi že dala predhodno soglasje za sklepanje več pravnih poslov. Med drugim za nabavo mobilnih terminalov do vrednosti 200.000 evrov, za nabavo zaščitnih delovnih sredstev za zaposlene do vrednosti 120.000 evrov, nabavo računalniške opreme s komunikacijskimi povezavami do vrednosti 190.000 evrov, nabavo terenskih vozil do vrednosti 150.000 evrov, oddajo del sečnje, gojitvenih in varstvenih del ter del na gozdni infrastrukturi do vrednosti 4,1 milijona evrov in prodajo gozdnih lesnih sortimentov do vrednosti 8,02 milijona evrov.