NATO - SD

Poslanci Socialnih demokratov so bili sopodpisniki zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora o Zakonu o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k Severnoatlantski pogodbi (NATO). Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je pozdravil skupno pobudo večjega dela politike, ki se po njegovih besedah “zmore poenotiti takrat, ko je to potrebno”. Poudaril je, da dejanje ratifikacije za članstvo Črne gore v zvezo NATO ni pomembno samo za Črno goro, temveč za celotno regijo, da se ohranita mir in stabilnost. Ob tem je – glede na razmere, povezane z migrantsko krizo – izpostavil pomen nadaljnjega sodelovanja ter krepitve odnosov med vsemi državami regije.

Stališče Poslanske skupine SD na seji DZ o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k zvezi NATO:

Slovenija je odkrit zagovornik širitve na države Zahodnega Balkana. Naše stališče temelji na oceni, da so Evro-atlantske integracije največji garant stabilnosti in miru v sosednji regiji Jugovzhodne Evrope. Slednje je še posebej pomembno v času, ko je stabilnost sosednje regije na preizkušnji zaradi zunanjih varnostnih groženj in notranjih faktorjev, kot so porast radikalizma in razcvet mednarodnega terorizma.
Socialni demokrati smo tako prepričani, da bo priključitev Črne Gore k Natu izjemno pripomogla k okrepitvi njene varnosti in stabilnosti. Zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija prva ratificira Protokol o pristopu Črne gore k zvezi NATO.

Severnoatlantlantska zveza (NATO) je bila ustanovljena z Washingtonsko pogodbo, 4.aprila 1949. Izjemnega pomena sta četrti člen, ki predpisuje obveznost posvetovanj v primeru ogrožanja ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti ali varnosti katerekoli države članice, in peti člen, ki določa, da je napad na eno od članic napad na vse. Najpomembnejši cilj zveze NATO je varovati svobodo in varnost vseh članic s političnimi in vojaškimi sredstvi.

Članstvo v zavezništvu NATO tako prinaša jamstvo, da si bodo članice v primeru oboroženega napada na katerokoli od njih, med seboj, individualno in kolektivno pomagale. Po drugi strani pa vsaka država ohranja pravico, da se odloči sama in v povezavi z drugimi o načinu odziva na napad. V praksi pa je individualnost odločitve podrejena skupni pripravi in posvetovanjem, kar je seveda nujno za avtoriteto odločitve in učinkovitost zveze.

Zaradi varnostnih izzivov in predvsem zaradi konstantne slovenske podpore iskreni želji črnogorskega naroda po samostojni in neodvisni državi, smo že od začetka podpirali in še naprej aktivno podpiramo črnogorsko članstvo v Evroatlantskih integracijah. Tako je bila Slovenija kontaktna točka za NATO v Podgorici in odkrita zaveznica v vseh fazah do podpisa pristopnega protokola.

S članstvom si bo Črna Gora zagotovila tudi večjo vlogo in možnost vpliva v mednarodnih zadevah. Posvetovanja med vladami članic namreč pomembno prispevajo k vplivu in vlogi vsake države v njenih celotnih mednarodnih odnosih. Tovrstni stiki in posvetovanja državam članicam zelo koristijo v času težav ali nesoglasij. Omogočajo jim uporabo skupne zaloge medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kar jim pomaga odkrivati vzajemno sprejemljive rešitve in sprejemati skupne odločitve. Pristop Črne Gore je znak tudi drugim državam na Zahodnem Balkanu, da je NATO odprt za proces nadaljnje širitve. Upamo, da bo priključitev Črne Gore tako pripomogla tudi k večji stabilnosti in povezanosti na Balkanu in pomiritvi napetosti v regiji.

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je z ekipo 31. avgusta udeležila jubilejnega, že desetega Strateškega foruma Bled, ki se ga letos udeležuje prek 700 udeležencev iz več kot 60 držav. Ob robu srečanja se je ministrica Andreja Katič z ekipo sestala s posebno odposlanko generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman.

Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman sta s sodelavkama posebni odposlanki generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman v pogovoru predstavila razmere v Slovenski vojski (SV). Kot je dejala ministrica Andreja Katič, delež pripadnic SV v zadnjem desetletju presega 15 odstotkov, s čimer se SV uvršča v sam vrh držav članic zveze NATO, razmeroma veliko število žensk pa delo opravlja na pomembnih vojaških dolžnostih in imajo visoke čine. Delež žensk v slovenskih kontingentih, ki delujejo v mednarodnih operacijah in misijah, se giblje med 6,5 in 9 odstotki, pri čemer skladno z usmeritvami Nata posebno pozornost SV namenja sestavi mešanih ekip, ki delujejo na terenu, in popolnjevanju specifičnih dolžnosti s pripadnicami SV.

Slovenska vojska ima že več let nacionalnega predstavnika v Natovem odboru za to področje, junija letos pa je v generalštabu začela delovati svetovalka za vidik spola. Seznanjanje z vsebinami Resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, ki zahteva spoštovanje pravic žensk in ki je bila sprejeta pred 15 leti, je sestavni del priprav na mednarodne operacije in misije, v okviru posodabljanja vojaških programov usposabljanj in izobraževanj pa to problematiko še bolj načrtno vključujejo.

Marriët Schuurman je dejala, da ima Nato sprejete ustrezne dokumente, s katerimi si prizadeva tako za zagotavljanje spoštovanja in enakopravnosti žensk v okviru zavezništva na eni kot za preprečevanje zlorab žensk na kriznih območjih na drugi strani. Julija letos je Nato sprejel še vojaške smernice, razvija pa tudi pravila obnašanja. V mednarodnih operacijah in misijah pod vodstvom Nata delujejo posebni svetovalci poveljnikov za vidik spola, zavedanje o problematiki pa je med poveljniki izjemno visoko.

Marriët Schuurman je izpostavila tudi pomen izobraževanj in usposabljanj, ki potekajo v okviru Nata. Posebej je opozorila na pomen spolno mešane sestave vojaških ekip, ki delujejo na kriznih območjih in imajo prve stike z lokalnim prebivalstvom na kriznih območjih, obenem pa dejala, da sodelujoči v mednarodnih operacijah in misijah potrebujejo praktična orodja za hitro identifikacijo dogajanja, groženj in njihovo preprečevanje.

Posebna odposlanka generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman je na Strateškem forumu Bled sodelovala kot razpravljavka na okrogli mizi o preprečevanju spolnega nasilja na kriznih območjih. Na njej je posebni odposlanec Evropske unije za človekove pravice Stavros Lambrinidis dejal, da Evropska unija področju spolnih kršitev na kriznih območjih namenja posebno pozornost in razvija mehanizem podpore enotam. Kot izjemno pomembno je ocenil sodelovanje z Natom, Mednarodnim komitejem Rdečega križa (MKRK) in drugimi organizacijami.

Podpredsednica MKRK Christine Elisabeth Beerli je poudarila pomen hitrega ukrepanja, četudi oprijemljivih dokazov o zlorabah še ni. Predstavila je delovanje organizacije v afriških državah in izkušnje, ki so jih pridobili med vojno na Balkanu. O tem je govorila tudi direktorica Združenja Medica Zemica Sabina Husić, pomočnik hrvaškega ministra za veterane Bojan Glavašević je predstavil nov zakon glede kompenzacije žrtvam spolnih zlorab, Christopher Gerald Dolan, ki deluje v organizaciji za begunce v Ugandi, pa je opozoril, da žrtve spolnih zlorab niso le ženske, temveč tudi otroci in moški, zato je pristop k reševanju problematike izjemno kompleksen.