V Celju je potekala okrogla miza z naslovom “Dolgotrajna oskrba na temo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo” v organizaciji Mladega Foruma Celje, Ženskega Foruma Celje in Ženskega Foruma Slovenj Gradec. Zbrane je uvodoma nagovorila predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade dr. Andreja Černak Meglič je kot strokovnjakinja predstavila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, na omizju pa so sodelovali še predsednica Ženskega lobija Slovenije Violeta Neubauer, član Sveta SD za zdravstvo Branko Gabrovec, direktorica Doma starejših Velenje Violeta Potočnik Kranjc in predsednik Foruma starejših Socialnih demokratov mag. Franc Hočevar.

Sodelujoči na omizju so bili kritični do trenutno napisanega predloga zakona in menili, da je neprimeren za nadaljno obravnavo ter za to navedli nekaj razlogov:

1. Predlog Zakona vpliva na poslabšanje položaja žensk, saj spodbuja neformalno oskrbo (denarni prejemek), ki zaradi izrazito neenakomerne porazdelitve skrbstvenih obveznosti (za starejše v veliki večini skrbijo ženske – članice družine) pomeni dodaten pritisk na ženske in nevarnost izgorelosti, nižanja plačil in izstopa iz trga dela ter povečanje sive ekonomije, ki jo zopet v veliki večini opravljajo ženske.

2. Iz predloga Zakona je izpadla vloga lokalnih skupnosti, ki bi morale biti eden ključnih deležnikov pri organizaciji in koordinaciji dolgotrajne oskrbe.

3. Zakon ne upošteva pomembnih značilnosti ciljnih skupin, ki jih naslavlja. Kot ugotavlja Ženski lobi Slovenije, v izhodiščih besdila ni predvidevanj glede starejših, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo z vidika spola (število žensk, ki živijo same, nekoliko narašča, število moških upada; število lt delovne aktivnosti se podaljšuje, upokojujemo se starejši).

4. Pri pripravi predloga Zakona se je Ministrstvo za zdravje zgledovalo po modelih v Avstriji in Nemčiji. Študije kažejo, da se v teh državah dolgotrajna oskrba pretežno izvaja v neformalni obliki (siva ekonomija, migrantsko delo).

5. Ob predlaganem Zakonu je razvidno, da naj bi se pomoč in oskrba zagotavljali v okviru drugih vzporednih sistemov (upravičenke, upravičenci do dolgotrajne oskrbe zgolj polnoletne osebe; za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ostane v veljavi šolska, družinska, zdravstvena in socialna zakonodaja). Iz predloga Zakona so izključene nekatere druge skupine pomoči in oskrbe potrebnih (manj kot 7 ur oskrbe na teden, sistem osebne asistence, ločen sistem prejemkov za skupine prejemnikov transferjev, ki niso vključeni v predlagano ureditev (slepi, slabovidni, osebe z lažjo duševno motnjo, …)

6. Predlog Zakona ne za zagotavlja univerzalne dostopnosti (neenak dostop do formalne oskrbe; doplačila bodo negativno vplivala na ženske iz ekonomsko šibkejših družin).

7. V predlogu Zakona ni enotne definicije dologtrajne oskrbe (6. člen le navaja vrsto storitev, ki jih le-ta zajema; med njimi ni storitev, ki bi uporabnicam/uporabnikom omogočale socialno vključenost).

8. Oskrba na domu je omejena na neformalno in formalno oskrbo (denarni prejemek za oskrbo na domu). Negativni učinek mehanizma “cash for care”.

9. Status osebne pomočnice/pomočnika: država predvideva zgolj minimalno plačo – nizko vrednotenje skrbstvenega dela (izvzetost iz pravic dela, prenizko plačilo; spolno segregirajoč koncept z razredno dimenzijo.

10. Predlog Zakona ne zagotavlja pravice do sofinanciranja prilagoditev bivalnega okolja (vsaj delno sofinanciranje iz javnih sredstev). Vloga preventive in skupnosti ter civilne družbe v predlogu Zakona ni določena.