Thomas Schmidt

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in kmetijstvo nemške dežele Saške sta v Bruslju pripravili konferenco na temo »Podnebne spremembe in ekosistemske storitve gozdov – primer Slovenije in dežele Saške«. Dogodka sta se udeležila oba pristojna ministra mag. Dejan Židan in Thomas Schmidt. Na konferenci so izpostavili, da zavedanje o neposrednih in posrednih koristih, ki jih ljudje dobimo iz gozdov narašča, zato se ustrezno razvija tudi način evidentiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev. Po mnenju govornikov ekosistemske koristi iz gozda koristijo ljudje, zato je treba te storitve ustrezno ovrednotiti in tudi zagotoviti plačilo s strani uporabnikov.

Konferenco z mednarodno udeležbo je v svojih prostorih pripravilo predstavništvo dežele Saške pri EU v sodelovanju s Slovenijo, udeležili pa so se je številni strokovnjaki s področja gozdarstva, strokovnih institucij, Evropskega parlamenta, in drugi. Na njej so različni nastopajoči predstavili dobre prakse in značilnosti gozda in sektorja v Sloveniji in na Saškem.

Udeležence konference sta nagovorila tudi slovenski in saški minister. Minister Dejan Židan je poudaril, da je gozd v Sloveniji izrednega pomena. “Ne gre samo za lesno bogastvo, za naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati, ampak tudi za izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi,” je povedal Židan, ki je ob tem dodal, da je gozd ekosistem, ki s svojimi dobrinami in storitvami prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, kakovostnih virov pitne vode, zdravja prebivalcev ter kulturne dediščine, hkrati pa omogoča razvoj turizma in rekreacije.

“Pri tem prihaja do soočanja zasebnega interesa lastnikov gozdov in javnega interesa; ravnotežje med njima ureja država tudi s proračunskimi sredstvi za delovanje javne gozdarske službe ter financiranjem in sofinanciranjem različnih ukrepov,” je še dodal Židan. Ob koncu dogodka je minister znova nagovoril zbrane in dejal, da ekosistemske storitve gozdov niso brezplačne in da jih najlažje zagotavljamo skozi državne gozdove.

Saški minister Thomas Schmidt je poudaril, da morajo biti cilji v gozdu raznoliki, izpostavil pa je preveč administrativnega dela. “Ko gre za nadziranje in poročanje, je treba omejiti birokracijo; preveč administriranja, namreč lastnikom gozdov otežuje upravljanje,” je zaključil saški minister Schmidt, ki bo prihodnji konec tedna tudi na uradnem obisku v Sloveniji.

Gozd sicer pokriva kar 40% površine EU, opravlja pa pomembne funkcije in vloge. Prav funkcije, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo lesa, ampak z zagotavljanjem čiste pitne vode, rekreacije in oddiha v gozdovih, so vedno bolj pomembne, še zlasti zaradi dejstva, da 75% ljudi v EU živi v urbanem okolju.

Na konferenci so bila predstavljena tudi prizadevanja na ravni EU, da se gozdovom prizna ta najširši pomen, nova strategija EU za gozdove prav temu področju posveča posebno pozornost. Evropska komisija, v sodelovanju z državami članicami, prav sedaj izvaja pomemben projekt v zvezi z določitvijo in vrednotenjem ekosistemskih storitev gozdov na ravni celotne EU. Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da mora koncept, ki bo sprejet v zaključni fazi, omogočiti, da se pri določitvi in vrednotenju ekosistemskih storitev upošteva raznolikost gozdov in gozdarstva posamezne države. V razpravi so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem, med drugim tudi vplivu na ta sektor po izstopu Velike Britanije iz EU.

Kmetijski minister mag. Dejan Židan se je mudil na obisku nemške Zvezne dežele Saška, kjer se je s tamkajšnjim deželnim kolegom Thomasom Schmidtom pogovarjal o krepitvi gospodarskega sodelovanja. Minister Židan se je skupaj s slovensko veleposlanico v Zvezni Republiki Nemčiji mag. Marto Kos sestal s predstavniki gospodarstva s področij gozdarstva, žagarstva, lesne industrije in prehrane. Minister Židan je z nemškim kolegom Schmidtom obiskal gozdarsko podjetje Saški gozdovi, ki upravlja s saškimi gozdovi in dobil nasvete za delovanje napovedane slovenske različice tovrstnega podjetja. Nemška dežela Saška je namreč pred nekaj leti upravljanje in gospodarjenje z državnimi gozdovi prepustila državnemu podjetju.

Slovenski minister Židan je za medije povedal, da so med obiskom pridobili mnogo informacij, ki bodo koristna za napovedano slovensko podjetje za upravljanje z državnimi gozdovi. “Dali so nam mnogo informacij, tudi s področja najetja uslug v državnem gozdu. Predvsem na kakšen način jih najemati, da je to ekonomsko najbolj upravičeno. Dobili smo tudi informacije s področja prodaje lesa,” je povedal Židan in dodal, da njegovo ministrstvo želi z zakonom o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti ustanoviti podjetje Slovenski državni gozdovi, ki bi gospodarilo z gozdovi v lasti države. To vključuje oddajo sečnje, spravila, izgradnjo gozdne infrastrukture ter gojitvenih in drugih del v gozdu, prodajo posekanega lesa ter nakup in prodajo gozdnih zemljišč za namen povečanja deleža državnega gozda. Predvideno je tudi, da bo gospodarska družba za pravico do upravljanja z državnimi gozdovi v proračun plačevala delež dobička.

Do obravnave na vladi še ni prišlo zaradi dogovarjanj med koalicijskimi partnerji. A Židan je povedal, da so okoli ciljev in načel ustanovitve podjetja sedaj usklajeni, prav tako pa ni več razhajanj glede samega gospodarjenja z državnim gozdom. Ta mora biti po trditvah Židana samo prva stopnička v verigi gozd-les. “S stališča države je zelo pomembno, da čim več lesa, posekanega v državnem gozdu, ostane v Sloveniji, se ga tukaj zažaga in iz njega oblikuje izdelke. To namreč prinaša nova delovna mesta, dodano vrednost in tudi več dobička,” je povedal Židan. Po njegovih zagotovilih sedaj usklajujejo le še to, kako v zakon zapisati izvedbeni del nadaljevanja gozdno-lesne verige. “Vsi si želimo, da bi les iz državnega gozda tudi predelan v Sloveniji. Seveda pa moramo to v zakon napisati tako, da bo v skladu s slovenskim in evropskim pravnim redom,” je pojasnil Židan in izrazil optimizem, da bodo to uredili v roku tedna ali dveh in bo lahko zakon šel v nadaljnjo obravnavo.

Židan je sicer še poudaril, da je Saško obiskal v okviru slovenskih naporov za “osvajanje” posameznih nemških dežel. Lani je trgovinska menjava med Nemčijo in Slovenijo prvič presegla 10 milijard evrov, od tega je menjava Saško znašala 205 milijonov evrov. Židan je napovedal, da želijo to številko povišati. Zato je tudi Schmidta povabil, naj naslednje leto z gospodarsko delegacijo obišče Slovenijo. “Cilj ni samo dobro sodelovanje Saške in Slovenije na področju avtomobilske in še katere druge industrije, temveč da podoben model ustvarimo tudi na področju gozdarstva in lesarstva,” je še povedal Židan.