Na Brdu se je 30. maja končalo dvodnevno neformalno srečanje ministrov za obrambo držav Srednje Evrope (Central European Defence Cooperation – CEDC), namenjeno krepitvi in iskanju možnosti ter oblik regionalnega sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju, prav tako pa je pomembno tudi za oblikovanje skupnih stališč do aktualnih obrambno-varnostnih izzivov v regiji. Udeležili so se ga obrambni minister Republike Hrvaške Ante Kotromanović, ki je kot predsedujoči CEDC tudi vodil razpravo, obrambna ministra Češke republike Martin Stropnicky in Republike Avstrije Gerald Klug, predstavnika obrambnega ministrstva Republike Slovaške in Madžarske, pristojna za obrambno politiko in planiranje, ter ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič v vlogi gostiteljice zasedanja.

Tokratno zasedanje na ministrski ravni je bilo namenjeno razpravi o nadaljnjih oblikah regionalnega sodelovanja in okvirih delovanja pobude v prihodnje. V ospredju so bile tudi strateška razprava o trenutnih varnostnih vprašanjih na Zahodnem Balkanu, migracijska problematika v Sredozemlju in priprave na vojaško operacijo EUNAVFOR MED kot del celovitega pristopa mednarodne skupnosti. Izmenjava in usklajevanje regionalnih stališč do aktualnih tem je potekala tudi v luči priprav na junijsko zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na Skupni varnostni in obrambni politiki.
 

Prvi del zasedanja je bil namenjen obravnavi vsebine strateškega dokumenta o prihodnjem delovanju pobude, ki je na ministrski ravni potrdil politični okvir sodelovanja, ki še naprej ostaja na prostovoljni in neformalni ravni. Države članice pobude so do zdaj sodelovale predvsem pri oblikovanju skupnih regionalnih stališč in obveščanju, na področju zaščite in reševanja ter v različnih oblikah izobraževanja in usposabljanja (na področju boja proti improviziranim ubojnim sredstvom, usposabljanja specialnih sil ter usmerjevalcev združenega ognja). Ministri so potrdili tudi matriko sodelovanja v okviru CEDC, s pomočjo katere sodelujoči določijo možna področja nadaljnjega sodelovanja.
 
V uvodu v sobotno zasedanje je ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič kot gostiteljica srečanja izrazila zadovoljstvo, da že na začetku svojega mandata lahko bolje spozna in izmenja stališča s svojimi kolegi iz bližnjih držav, ki so zgodovinsko tesno povezane.  V razpravi glede trenutnega regionalnega povezovanja držav je ministrica za obrambo Andreja Katič podprla nadaljevanje regionalnega pristopa ter izpostavila pozitivne učinke dosedanjega sodelovanja pri izmenjavi pogledov do obrambne politike in pri koordinaciji in medsebojnem usklajevanju stališč držav v regiji pred pomembnimi mednarodnimi sestanki.

V okviru iskanja možnosti in oblik nadaljnjega povezovanja pri odzivanju na varnostne izzive ter pri izgradnji in souporabi zmogljivosti pa je ministrica za obrambo poudarila potrebo po pregledu in upoštevanju že obstoječih možnosti in mehanizmov Nata in EU. Glede aktualnih varnostne situacije je ministrica izpostavila pomen nadaljevanja procesa stabilizacije Zahodnega Balkana, kot regije, ki je zaradi svoje lege izpostavljena različnim varnostnim tveganjem.  
 
Nadaljevanje zasedanja je bilo v celoti namenjeno strateški  razpravi o varnostni situaciji v regiji in širše. V luči priprav na junijski Evropski svet so potrdili strateški dokument, ki izraža regionalna stališča vseh držav članic pobude. Izmenjali so tudi poglede glede priprave strateškega pregleda, katerega ključni cilj je zagotoviti učinkovitejše odzivanje EU na politične in varnostne razmere ter zavarovanje interesov. Pogovori so potekali o nadaljevanju operacije EUFOR ALTHEA, o novih pristopih in zavezah za izvedbo reform v Bosni in Hercegovini ter o dogodkih v Makedoniji.

Pri tem so se razpravljavci strinjali, da bodo kriza v soseščini, migracijska problematika in drugi varnostni izzivi vplivali na nadaljnji razvoj Skupne varnostne in obrambne politike, zato morajo biti države članice polno vključene v proces priprave nove zunanje in varnostne strategije. Oblikovanje skupnih stališč držav v regiji do aktualnih obrambno-varnostnih izzivov ima pri tem velik pomen za nadaljnjo usklajeno delovanje.