živilsko-predelovalna industrija

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na Češkem s tamkajšnjim kolegom Marianom Jurečko pogovarjal o krepitvi gospodarskega sodelovanja in aktualnih temah evropskega kmetijstva. Na predlog slovenske strani je sicer tokrat poudarek na krepitvi gospodarskega sodelovanja, Židana je zato na obisku spremljala tudi številčna delegacija podjetij iz slovenske živilsko-predelovalne industrije. Prvi dan obiska je bil namenjen bilateralnim pogovorom o aktualnih temah, ministra pa sta izmenjala poglede o stanju na kmetijskih trgih in ukrepih za njihovo stabilizacijo.

Velik del pogovorov sta namenila vprašanju doseganja večjega ravnotežja v okviru prehranske verige. Podobno kot v Sloveniji namreč tudi na Češkem ugotavljajo, da je v zadnjih dvajsetih mesecih cena mleka kmetijskim proizvajalcem padla za 30 odstotkov, medtem ko v trgovinah ni opaziti znižanja cen pri mlečnih izdelkih. Židan in Jurečka sta izpostavila potrebo, da se na evropski ravni sprejme ustrezna regulativa, pri čemer sta poudarila, da je potrebno zelo hitro ukrepanje.

Ministra sta se dotaknila tudi vprašanja obveznega označevanja porekla surovin kmetijskih proizvodov, o čemer so mnenja na ravni EU razdeljena. MinisterŽidan je izpostavil stališče Slovenije, da ima potrošnik pravico vedeti, zato je Slovenija pripravila dve različici pravnega predpisa, od katerih ena po vzoru Francije temelji na obveznem označevanju, druga pa po vzoru Slovaške in Češke na prostovoljnem označevanju.

Drugi dan obiska kmetijskega ministra Dejana Židana na Češkem je bil v znamenju krepitve gospodarskega sodelovanja med državama. Kot je poudaril Židan, so slovenski podjetniki ocenili, da je tamkajšnji trg odprt tako za slovenska vina kot kefir, suhomesnate in pekovske izdelke, državi pa povezuje tudi želja po krepitvi lesne industrije. Čeprav Čehi proizvajajo kakovostno vino, pa ga proizvedejo bistveno manj, kot ga potrebuje njihovo tržišče, meni Židan. Trenutno Slovenija na Češko izvozi za pol milijona evrov vina letno, je pa po mnenju Židana tu še velik potencial. “Češka je zelo primeren trg za izdelke iz kefirja, določene mesne in suhomesnate mesnine, pa za zamrznjene pekovske izdelke,” je dodal minister.

Židan je prepričan, da se tudi s političnim dogovorom odpirajo nove poslovne možnosti. “Znotraj prehranske industrije pa opažam optimizem in pogum, kar sem v preteklosti pogrešal,” je še izpostavil minister. Lani je blagovna menjava med Češko in Slovenijo zrasla dokaj uravnoteženo za 11 odstotkov na 1,2 milijarde evrov. Za 167 milijonov evrov je bilo storitvene izmenjave, narašča tudi obisk čeških turistov v Sloveniji, je pojasnil Židan, ki hiter in dober razvoj med državama pripisuje tudi aktivnemu slovenskemu veleposlaništvu na Češkem.

Drugi dan obiska na Češkem sta se s tamkajšnjim ministrskim kolegom Marianom Jurečko udeležila poslovne konference, ki sta jo organizirali Regionalna gospodarska zbornica in Zveza podeželskih trgovin. S slovenske strani je ministra spremljalo tudi več podjetij, ki želijo prodreti na češki trg, in sicer Celjske mesnine, Mlekarna Krepko, Mlinotest, Pekarna Pečjak, Mikelj Spirits in Vital Mestinje. V delegaciji so bili tudi predstavniki javne agencije Spirit. Z Jurečko sta odprla sejem, ki je namenjen pošteni prehranski praksi, sledil pa je obisk tovarne traktorjev Zetor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskega avtomobilskega grozda. Dan pa se je zaključil z odprtjem lesarske razstave slovenskih proizvajalcev. Tako Slovenija kot Češka sta močni v gozdarstvu, obe pa želita narediti korak naprej pri lesarstvu.

Novembra bodo Slovenijo obiskali češki strokovnjaki s področja gozdarstva in obvladovanja podlubnikov. Tudi na Češkem se namreč soočajo z veliko namnožitvijo podlubnikov. Lani so zaradi podlubnikov posekali 2,5 milijona kubičnih metrov, letos ocenjujejo, da bo poseka najmanj tri milijone kubičnih metrov lesa. Slovenija bo sicer, tako Židan, v začetku novembra začela s poskusno uporabo drona pri odkrivanju podlubnikov. Optimističen je tudi podatek, da je bilo septembra 30 odstotkov manj odkritih podlubnikov kot septembra lani, pomembno nižji so tudi začasni podatki za oktober. Ministra sta potrdila tudi zavezo, da skupaj oblikujeta skupino držav, ki bodo oblikovale zakonodajne osnutke, ki so namenjeni povečanju moči kmeta na evropski ravni.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je 9. oktobra v Ljubljani udeležil omizja “Maxi klub STA” v organizaciji Slovenske tiskovne agencije, kjer so v pogovoru o stanju živilskopredelovalne industrije sodelovali še generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, agrarni ekonomist Emil Erjavec, prehranski varuh Jože Podgoršek in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Slovenska živilskopredelovalna industrija se mora povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa ji brez tega ne bo uspelo na tujih trgih. A manjka tudi dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga, so soglašali udeleženci okrogle mize o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Židan je povedal, da se na ministrstvu s pomočjo podjetjem pri prodoru na tuje trge že intenzivno ukvarjajo ter kot primer izpostavil Kitajsko. V slovenski živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 12.500 ljudi, k temu je treba prišteti še 3500 zaposlenih v obrti. Na okrogli mizi o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji je minister Židan poudaril njen izjemni pomen za gospodarstvo in kmetijstvo. Prav kmetijstvo je namreč eno od najbolj svetlih točk slovenske rasti. Slovenija je imela v preteklem letu, med vsemi članicami EU, največjo rast kmetijske proizvodnje. Vrednostno je namreč proizvodnja zrasla za 8 odstotkov, količinsko pa kar za 13 odstotkov. Kot je povedal Židan, je panoga lani zrasla in povečala izvozno učinkovitost, tako da danes izvozi že 23 odstotkov vsega, kar se izvozi v Sloveniji.

“Naša največja težava je razdrobljenost,” pa je na okrogli mizi dejal generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Mesna industrija je bila že na dobri poti, da se konsolidira, a smo prišli s šestih na 48 klavnic, med katerimi številne nimajo niti enega zaposlenega, je dodal Krivec. V 20 letih nismo uspeli povezati živilske industrije, konkurenca je premočna, je menil tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Poudaril je, da je treba v Sloveniji vzpostaviti agroživilske verige in okrepiti te, ki obstajajo. Danes namreč tekmujejo med seboj države in agroživilske verige, ne pa posamezni členi teh verig. Prav tako se je za močnejše sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano zavzel prehranski varuh Jože Podgoršek. Če bi bili dobro povezani, konsolidirani med panogami, prehranskega varuha sploh ne bi potrebovali, je menil. Ker tega ni, so dobavitelji pri sklepanju pogodb s trgovci pogosto potisnjeni v kot po principu “vzemi ali pusti”, je dejal Podgoršek.

Da je potrebno povezovanje, je soglašal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen. Zaradi tega je nekonkurenčen tudi Mercator, ki kupuje od lokalnih proizvajalcev, je nadaljeval Balažič. “Zdaj je prišlo do trenutka resnice, ko se mora nekaj spremeniti – potrebujemo močne konkurenčne lokalne dobavitelje,” je pozval Balažič.

Ob tem se je razvila razprava, ali je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla. Balažič je to zanikal, drugače pa je menil kmetijski minister Dejan Židan. “Kot kupec vidim, kaj se dogaja na trgovskih policah,” je dejal minister iz vrst SD in povedal, da po njegovi subjektivni oceni pri nekaterih trgovcih opazno narašča delež slovenskega blaga, pri drugih pa hrvaškega – med slednjimi je po njegovih besedah tudi Mercator. Zato je Židan napovedal še bolj intenzivno nagovarjanje potrošnika, naj išče lokalne proizvode. “Naredili bomo vse, da bo slovenski potrošnik sledil slovenski hrani,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Direktor Celjskih mesnin Krivec je opozoril, da nas ne sme motiti le hrvaško blago na Mercatorjevih policah. Ker je v hrvaški lasti, je povsem jasno, da bo na njegovih policah tudi hrvaško blago, je dejal, ob tem pa spet opozoril na pomen povezovanja. Sicer pa je Krivec slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem predlagal, naj to, kar bodo izgubili pri Mercatorju, nadomestijo na tujih trgih. Krivec je tudi opozoril, da je v tujini težko biti konkurenčen, tudi zaradi neprepoznavnosti. “Lahko je Francozu, Italijanu ali Špancu prodajati vino, nam je težko,” je dejal in povedal, da so poskušali v Celjskih mesninah poskušali poiskati kupce v tujini preko gospodarske diplomacije, vendar niso bili preveč uspešni. “Naša kranjska klobasa je super, a ko je treba narediti korak naprej, smo prešibki – tam potrebujemo močno podporo politike.”