8. april, svetovni dan Romov

Romi danes, 8. aprila, kot največja evropska manjšina praznujemo svoj dan, ki je bil izbran na prvemu svetovnemu kongresu Romov leta 1971 v Londonu. Čeprav se romske skupnosti med sabo razlikujemo (bodisi po narečju ali veri), pa nam je vsem skupen današnji dan.

Kdo smo?

Smo skupnost, ki se od večinskega prebivalstva razlikuje po kulturi, običajih, tradiciji in jeziku ter tako prispevamo k medkulturnosti Republike Slovenije. Smo potomci nomadskega ljudstva, ki se je v 14. stoletju selilo od Indije proti zahodu in se tako naselili po Evropi in na ostalih delih sveta. Imamo tudi svojo zastavo, ki jo sestavljajo rdeče kolo (ponazarja selitev), zelena in modra barva (zelena predstavlja naravo, modra pa nebo oz. svobodo). Imamo tudi svojo himno ”Djemel, djelem”, ki je bila v Londonu leta 1971 proglašena za skupno himno Romov. Na ozemlju Slovenije so Romi v zgodovinskih virih omenjeni že v 14. stoletju, danes pa tukaj živi približno 12 tisoč Romov. Največ jih živi na območju Prekmurja, Dolenjske in Bele krajine, kjer imajo status avtohtonosti (v 20 občinah na naštetem področju), ter v večjih mestih kot so Ljubljana, Celje, Maribor, Velenje, Jesenice in Radovljica (v zadnjih dveh mestih živijo pretežno družine Sintov, medtem ko v ostalih naštetih večjih mestih živijo Romi iz držav bivše Jugoslavije, ki pa nimajo statusa avtohtonosti).

65. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, določajo z Zakonom o romski skupnosti. Institucije Evropske unije pa že dolgo poudarjajo, da je potrebno Rome obravnavati enako kot ostale državljane in spoštovati njihove temeljne pravice kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Svetovni dan Romov je odlična priložnost, da opozorimo na slabe higienske razmere v  romskih naseljih, ki jih je v Sloveniji približno 128. Medtem ko so naselja v Prekmurju v veliki večini opremljena s potrebno infrastrukturo, je na Dolenjskem in v Beli krajini stanje žal nasprotno. Poslabšanje razmer v romskih naselij lahko privede do katastrofalnih posledic. Ob razglasitvi vladnih ukrepov za zaščito prebivalstva pred virusom COVID-19 je tudi stanje v romskih naseljih skrb vzbujajoče. Ker ukrepi veljajo za vse prebivalce Slovenije, veljajo tudi za romsko skupnost v Sloveniji, vendar se je pomembno zavedati, da je lahko ostati doma, če imaš urejen dom, kjer si lahko umivaš roke, kjer se lahko tuširaš, kjer te ponoči ne bo zeblo, ker imaš gretje. Težko pa je preživeti pandemijo in se zadrževati doma, če prvotno nimaš dostopa do čiste in pitne vode (ne glede na to, da 70.a člen po Ustavi RS to zagotavlja vsakomur), sanitarij ter elektrike. Romska skupnost spada v kategorijo visoko ogrožene skupine ljudi, ki pa je v kriznih razmerah na žalost ostala pozabljena. Romi se trudijo slediti navodilom vlade, vendar je to v nehumanih in zelo slabih socialnih razmerah zelo težko, saj bi za to najprej potrebovali primerno infrastrukturo. Ker so večinoma ločeni od preostalega prebivalstva, jim to še dodatno otežuje dostop do nujno življenjskih potrebščin. Osnovni pogoj za uspešno vključevanje Romov v družbeno življenje so namreč urejene in dostojne bivanjske razmere. Če otrok doma nima dostopa do čiste vode, da gre lahko čist zjutraj v šolo, to privede do zatiranja in diskriminacije s strani sošolcev, kar temu nato sledi prezgodnja opustitve šole), to pa v nadaljevanju privede do zelo nizke izobrazbe in posledično brezposelnosti. In imamo začaran krog, ki se ga razbije le z ureditvijo bivalnih razmer

Zaradi vseh navedenih razmer je zdravje številnih otrok in družin ogroženo. Virus se namreč lahko nenadzorovano širi. V romskih naseljih primanjkuje zaščitne opreme in razkužil. Romskim naseljem, ki so brez vode, je potrebno urediti vsaj cisterno s čisto vodo (za vzdrževanje minimalnih higienskih razmer. V tistih naseljih, kjer so brez vode, gredo ponjo na bližnjo bencinsko črpalko. Ker pa je v izrednih razmerah velika večina le-teh zaprtih, so Romi tako ostali brez edinega vira čiste vode. Gre za dobrobit celotnega prebivalstva Slovenije, ne samo romske skupnosti, saj se vsi skupaj trudimo omejiti širjenje virusa. Prej ko bomo stopili skupaj, hitreje nam bo uspelo – zato je potrebno vključiti vse socialno ogrožene skupine, saj so te najbolj na udaru. Biti moramo solidarni in humani eden do drugega in pomagati po najboljših močeh. Kot primer lahko navedem romsko naselje Brezje-Žabjak, kjer živi približno 800 ljudi. Predstavljajte si, da nekdo v samo enem naselju zboli za virusom. Virus bi se širil in okužilo bi se lahko tudi celo naselje, kar pa bi predstavljalo velik zalogaj za zdravstveno osebje. Ker gre za manj izobraženo skupnost, jo je treba poučiti o vzdrževanju higiene ter tako preprečiti širjenje virusa (če je to le možno).

Trenutno globalno dogajanje nam je pokazalo le eno stvar: da smo pozabili na najpomembnejšo vrednoto, sočutje do sočloveka.

Vsem Romom želim prijeten današnji dan!