“ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo”

Danes je na sedežu stranke v Ljubljani potekala novinarska konferenca Socialnih demokratov z naslovom “ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo!”, na kateri so sodelovali glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanka SD Marija Bačič, nekdanja poslanka SD mag. Majda Potrata in nekdanji šolski minister dr. Jernej Pikalo. Sogovorniki so javnosti predstavili predlog ustavnega dopolnila za zaščito javnega šolstva kot odgovora na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in napovedanih varčevalnih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja. Predlog je bil že posredovan koalicijskim partnerjem, prav tako pa bo predstavljen tudi vsem ostalim parlamentarnim strankam v Državnem zboru, in sicer z namenom, da bi dosegli široko podporo ustavnemu predlogu Socialnih demokratov za ohranitev javnega šolskega sistema v Sloveniji.

Socialni demokrati smo pripravili predlog dopolnitev Ustave RS, po katerem bi državno financiranje osnovnega šolstva veljalo izrecno za javne šole, medtem ko bi bilo ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu. Ob tem zagotavljamo, da ne gre za poskus zaobiti nedavno odločbo Ustavnega sodišča. Zdajšnji drugi odstavek 57. člena ustave pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. V SD pa želimo to dopolniti tako, da bi se drugi odstavek glasil, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. S tem želimo po besedah mag. Majde Potrata doseči, da bi država osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno financirala v javnih osnovnih šolah, medtem ko bi imel zakonodajalec možnost, da bi financiranje zasebnih osnovnih šol uredil posebej z zakonom.

Kot je danes povedal glavni tajnik Dejan Levanič “želimo Socialni demokrati odpraviti tudi argument, ki ga je v svoji zadnji odločbi uporabilo ustavno sodišče, ko je menilo, da je treba omenjeni drugi odstavek razumeti tako, da je država dolžna financirati osnovno šolstvo tako v javnih kot zasebnih osnovnih šolah.” V SD menimo, da pri tem ne gre za poskus, da bi zaobšli nedavno odločbo ustavnega sodišča, s katero je to Državnemu zboru naložilo, naj v enem letu izenači financiranje javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah, kot tudi ne poskus ukinitve financiranja zasebnih šol. Naš predlog v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. “Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev,” je pojasnil Levanič iz zapisanega besedila v obrazložitvi predloga. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Dejan Levanič, smo predlog v četrtek poslali vsem koalicijskim partnerjem, danes pa ga bomo poslali še vsem preostalim parlamentarnim strankam. Upamo na široko podporo, pri čemer bo nedvomno odločilna podpora stranke SMC. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave mora sicer vložiti najmanj 20 poslancev.

V SD smo danes izrazili tudi odločno nasprotovanje varčevalnim rezom v šolstvu, ki jih je pred dnevi predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar. Po besedah njenega predhodnika dr. Jerneja Pikala se rezi ne izvajajo v pravem času. “Uvajati predlagane stvari sredi šolskega leta je skrajno neodgovorno. So stvari, ki jih lahko delate sredi leta, ampak te zagotovo niso povezane z organizacijo dela z otroki, saj to prej ali slej za sabo potegne širše posledice,” je opozoril Pikalo. Poslanko SD Marijo Bačič pa skrbi ukinitev plačevanja učne pomoči učencem, ki imajo odločbe. Opozorila je, da omenjeni učenci ne bodo končali izobraževanja, v kolikor ne bodo dobili učne pomoči. Tudi sicer je zanjo ukinjanje plačevanja učne pomoči nedopustno in slovensko šolstvo vrača “veliko let nazaj”. Na novinarsko vprašanje, ali bo SD zaradi predlaganih ukrepov zavrnila rebalans proračuna, je Bačičeva odgovorila, da se po njenem mnenju to ne bo zgodilo, da pa je potreben dogovor. Glavni tajnik Dejan Levanič pa k temu dodaja, da stranka SD ne grozi z izstopom iz vlada, sporoča le, da je takšno varčevanje nesprejemljivo.

Videoposnetek celotne novinarske konference:

Novinarska konferenca SD "ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo" from Socialni demokrati on Vimeo.

PREDLOG POBUDE ZA DOPOLNITEV USTAVE

Skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani Matjaž Han)
Ljubljana, 16. 1. 2015

Državni zbor Republike Slovenije
dr. Milan Brglez, predsednik

PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA DOPOLNITEV USTAVE
REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA

I.

Na podlagi 168. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) predlagamo Državnemu zboru, da začne postopek za dopolnitev Ustave Republike Slovenije, ki je potrebna:

da se vsakomur v Republiki Sloveniji, ne glede na njegov izhodiščni položaj, omogoči dostop do kakovostnega javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se na ustavni ravni prepreči poseg v avtonomnost in svetovnonazorsko nevtralnost osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji;
da se na ustavni ravni nedvoumno izrazi, da je primarna javnofinančna skrb Republike Slovenije zagotavljanje dostopnosti in kakovosti javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se odpravi protiustavnost, ki jo je peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotovila v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Zaradi navedenega predlagamo dopolnitev drugega odstavka 57. člena Ustave Republike Slovenije, in sicer se besedilo člena dopolni tako, da se drugi odstavek dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev.

Predstavnik skupine poslank in poslancev:
Pri obravnavi v Ustavni komisiji in Državnem zboru bo predlog v imenu predlagateljev predstavil in obrazložil g. Matjaž Han.

OBRAZLOŽITEV:

Peterica sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije z zahtevo, da morajo biti poleg javnih osnovnih šol iz javnih sredstev v celoti financirane tudi zasebne osnovne šole grobo posega v sistem osnovnošolskega izobraževanja. S tem izkazuje namero razkrojiti široko stopnjo doseženega družbenega konsenza o pomenu sistema kakovostnega in ideološko neobremenjenega šolstva na Slovenskem.

Kakovost in dostopnost javnega šolstva na Slovenskem je rezultat dosedanje skrbne šolske politike, v središču katere je cilj, da se vsakemu posamezniku, ne glede na izhodiščni položaj, omogoči, da v okolju, ki je ideološko neobremenjeno, uresniči vse svoje potenciale. V ta namen je bila oblikovana tudi javna mreža šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. Država tako izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen Ustave Republike Slovenije, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol. Pravica do izbire šole je namreč negativna pravica, ki državam ne nalaga, da finančno podpirajo zasebno šolstvo, hkrati pa podpore zasebnemu šolstvu ne prepovedujejo. Ne nazadnje, to več kot očitno izhaja iz predhodnih odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč, mednarodnih deklaracij in konvencij ter praksa drugih držav.

II.

OSNUTEK USTAVNEGA ZAKONA O DOPOLNITVI DRUGEGA ODSTAVKA 57. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

I.

V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) se drugi odstavek 57. člena dopolni tako, da se glasi:

“Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se v javnih šolah financira iz javnih sredstev.”

II.

Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije.

III.

OBRAZLOŽITEV

V Republiki Sloveniji je bilo do sedaj sobivanje javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja usklajeno na način, da je zasebno bogatilo in ne siromašilo javnega. Temu primerno je bil urejen tudi način financiranja, ki je ob primarnem skrbstvu za javno sorazmerno velikodušno podpiral tudi zasebno. Teza o siromašenju javnega na račun zasebnega je v danih okoliščinah matematično dokazljiva. Odločitev peterice sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije pa ruši vzpostavljeno razmerje in zasebnemu na široko odpira vrata ne le za uveljavljanje ekonomskega interesa, ampak tudi za dosego ideoloških, celo političnih ciljev.

V presoji posledic morebitne izenačitve javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja v financiranju programa iz javnih sredstev so še bolj kot ekonomski pomembni nekateri drugi vidiki. Predlagatelji dopolnitve Ustave menimo, da bi bila izenačitev zasebnega in javnega v neposrednem nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja, utemeljenimi na ustavnih določbah o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izpeljanimi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Med drugimi so to zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost, vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi.

Ko država vstopi v polje zasebnega in pri tem niti ne razpolaga s sorazmernim vplivom na sprejemanje odločitev, pride do prepleta, ki ustvarja videz, da je državno zasebno, ali v obrazlaganem primeru še huje, da je zasebno državno. Takšna odločitev bi tako sprožila številne pomisleke o laični šoli in o svetovnonazorsko nevtralni šoli. Omenjeno pripoznava tudi Evropska komisija za človekove pravice, ko sprejme stališče, da nobena država nima dolžnosti, poskrbeti za podporo posebni izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim prepričanjem.

Razlikovanje v obsegu financiranja osnovnošolskega izobraževanja, iz katerega je razvidno primarno skrbstvo države, da se za ustrezno zagotavljanje dostopnosti in kakovosti osnovnošolskega izobraževanja (izdatneje) financira javne izobraževalne institucije, je utemeljeno ne le na družbenem konsenzu, ampak tudi na nedvoumnih pravnih odločitvah oz. stališčih. Ta so razvidna iz preteklih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč in mednarodnih pravnih aktov.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-68/98 zapisalo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo. Iz omenjene argumentacije tako sledi, da Ustavno sodišče v eni izmed svojih prejšnjih odločitev ne izraža nikakršnega dvoma o ustavni dopustnosti razlikovanja med deleži financiranja javnih in zasebnih osnovnošolskih zavodov, celo nasprotno, takšno razlikovanje dopušča in ga prepušča presoji zakonodajalca.

Podobno je bilo tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics. To je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja.

Tudi mednarodne deklaracije in konvencije državam ne nalagajo, da finančno podpirajo zasebno osnovnošolsko izobraževanje, je pa res, da ga ne prepovedujejo. Iz tega vidika je mogoče razumeti tudi stališča prej omenjenih institucij ter dejstva, da države praviloma zasebnemu izobraževanju namenjajo nižji delež javnih sredstev kot javnemu izobraževanju.

Peterica sodnikov je z odločitvijo, ki jo je sicer Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti že prepustilo zakonodajalcu, podobno kot to prepuščajo mednarodna sodišča in druge države, tokrat prejudiciralo odgovor na sicer strokovno vprašanje. Ta ne le da ni bil uskajevan s strokovno javnostjo, zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, šolajočimi se in njihovimi starši oziroma skrbniki, ampak je z njihovimi, do sedaj izraženimi mnenji celo v nasprotju. Zato je mogoče tokratno odločitev šteti za izraz premoči ene veje oblasti nad drugo.

Predlog dopolnitve Ustave v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev, medtem ko odločitev o sofinanciranju zasebnih šol prepušča, tako kot sedaj, ureditvi z zakonom. Ta namreč skladno z Ustavo dopušča delno financiranje osnovnošolskega izobraževanja zasebnih osnovnih šol iz javnih sredstev, a kot pogoj zahteva izobraževanje po javnoveljavnem programu. Kar je zunaj njega, je interes zasebnika, ki naj za ta del zagotovi lastna sredstva v celoti. Nedvoumno izražena volja zakonodajalca o primarni skrbi za sistem javnih osnovnih šol, ki izhaja iz ustavne ureditve, je hkrati podlaga za razlikovanje obsega financiranja v zasebnih šolah, ki niso del javne mreže šol.

S sprejemom dopolnitve Ustave zakonodajalec tudi odpravlja protiustavnost, ki jo peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotavlja v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Odločitev o vzpostavljanju družbenih, političnih in ekonomskih razmerjih, ki odstopajo od utečenih, mora temeljiti na skrbnem premisleku. Med temi je razprava o vstopanju zasebnega na polje javnega odločujoča za prihodnost te države, pri čemer ne bi smeli spregledati dejstva, da 2. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Slednje je mogoče zagotoviti le z dostopnostjo in kakovostjo javnih storitev, pri čemer ima javno osnovnošolsko izobraževanje posebno in osrednje mesto.

Zato ne smemo dopustiti, da se ob vse bolj okrepljeni težnji po zagotavljanju konkurenčnega okolja javnemu, slednjega siromaši in žali, hiranje pa cinično pospremlja z mislijo, da bo tako dosežena nova kakovost.

IV.

ČLEN USTAVE, KI SE DOPOLNJUJE

57. člen
(izobrazba in šolanje)

Izobraževanje je svobodno.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

PRILOGA:
Podpisi poslank in poslancev

PODPISI POSLANK IN POSLANCEV