V svetu nenehno prihaja do sprememb. Včasih so pozitivne, včasih pa tako slabe, da lahko celo pomenijo uničenje ekosistema in življenja na njem, kot ga poznamo danes. O postopnem ubijanju planeta pa ne le govorimo, pač pa se podnebne spremembe dogajajo danes, tukaj in zdaj.
V nedogled lahko že prepričani uporabljajo argument, da se podnebje pač vedno spreminja. Da je tako bilo od nekdaj in da ledene dobe ter drugi pojavi to dokazujejo. Ob takem zanikanju pa se pozabi na dejstvo, da je globalno segrevanje in da so podnebne spremembe take intenzivnosti prav rezultat človeške dejavnosti, kot to v vsakem svojem poročilu izpostavlja IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change). Da se je zaradi prekomernega izpusta toplogrednih plinov rast temperature v zadnjih 35 letih hitreje in eksponentno dvigala in se od 19. stoletja dvignila za skoraj celo stopinjo, kar je izjemno blizu kritičnima dvema stopinjama, ki bi za zemljo že pomenile ogromne spremembe in številne dele sveta celo naredili nevzdržne za življenje. Z rastjo temperature pa pridejo tudi druge posledice. Viša se temperatura oceanov, talijo se ledeniki na Grenlandiji, Antarktiki, Himalaji in nenazadnje tudi pri nas v Alpah. Tudi zaradi tega se v oceanih gladina dviga in se tudi rast konstantno povečuje.
Zato polovični cilji niso dovolj. Tudi zato smo mladi na kongresu zahtevali znižanje izpustov toplogrednih plinov za 55% do leta 2030, pri tem pa dali tudi pobudo za novo platformo za združevanje zelenih zamisli in znanja – Zeleni forum SD.
Podnebne spremembe niso več le vprašanje, ampak dejstvo. Dogajajo se zaradi človekovega izkoriščanja in preobremenjevanja narave. Zato je potrebno te spremembe kot podnebno krizo tudi naslavljati. Tako je nedolgo nazaj tudi Evropski parlament na pobudo skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov razglasil v EU stanje podnebne krize in se s tem zavezal, da bo EU izpuste toplogrednih plinov do 2030 zmanjšala za 55%, kar smo zahtevali tudi mladi. Prav tako pa ravnokar poteka 25. podnebni vrh Združenih narodov v Madridu, kjer se bo EU tudi zavezala k dosegu ogljične nevtralnosti do leta 2050.
Pomembno ni več le vprašanje kaj se z okoljem dogaja, ampak kako preprečiti, popraviti ali vsaj omejiti nastalo škodo? To je vprašanje vseh nas, ki na našem planetu bivamo, vseh tistih, katerim bo zaradi naših dejanj in odločitev glede podnebne krize določena prihodnost.
Vendar časa ni veliko in mladi ne mislimo čakati. Zato danes zahtevamo spremembe in zato vsak dan znova prevzemamo pobudo za našo zeleno prihodnost.
Židan in Schäuble o skupnih izzivih predsedovanja EU 
