Državni zbor bo predvidoma na januarski seji odločal o noveli Stvarnopravnega zakonika, ki živali ne obravnava več kot stvari, ampak kot živa bitja. Veliko pozornosti javnosti je v teh dneh deležno vprašanje, ali so živali tudi čuteča živa bitja. Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot, ki se vse od začetka tega mandata zavzema za spremembo pojmovanja živali, je skupaj s pravosodno ministrico Andrejo Katič prepričana, da je napočil čas, da se Slovenija pridruži tistim državam, ki živalim priznavajo poseben status kot čutečim živim bitjem, zmožnih čustvovanja in trpljenja.
Tak je bil tudi osnovni predlog sprememb Stvarnopravnega zakonika, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Andreje Katič. Koalicijsko kolesje se je nato zavrtelo drugače in v postopku potrjevanja predloga zakona se je črtala dikcija o čutečih živih bitjih.
Zato so danes poslanske skupine SD, LMŠ, DeSUS, SAB in Levice na pobudo Meire Hot vložile amandma k predlogu zakona, ki jasno določa, da živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja ter da njihovo zaščito urejajo posebni zakoni.
Gre za podobno formulacijo, ko jo že vsebujejo napredne civilne zakonodaje nekaterih evropskih držav. Tako denimo avstrijska in nemška civilna zakonika določata, da živali niso stvari in da uživajo pravno varstvo s posebnimi predpisi. Poseben status živalim priznavajo tudi Švica, Nizozemska, Francija, Portugalska ter še nekatere druge države. Za Slovenijo je zelo pomembno dejstvo, da je že Lizbonska pogodba leta 2007 prepoznala živali kot čuteča bitja. Tudi Evropska komisija je že leta 2008 v svojem sporočilu zapisala, da je dobro počutje živali temeljna vrednota za državljane Evropske unije.
Čas je, da v Sloveniji naredimo korak naprej, zato predlagamo, da se živali opredeli kot čuteča živa bitja. Ključni razlog za takšno opredelitev je tudi v splošnem vrednostnem zavedanju, da živali ravno zaradi njihove sposobnosti čutiti in se odzivati na svet okoli njih, ni mogoče enačiti s položajem stvari kot telesnega objekta, ki ga človek obvladuje.
Andreja Katič, ministrica za pravosodje in podpredsednica Socialnih demokratov
Takšno pojmovanje vsebuje tudi 13. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki EU in državi članici nalaga, da v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, denimo pri oblikovanju in izvajanju politik na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja.
Gre za jasno navodilo, da je dolžnost držav, da skrbijo za dobrobit živali, ker gre za čuteča bitja. Na področju znanstvenih raziskav je pomembna tudi Deklaracija o zavesti iz leta 2012, ki jo je sprejela skupina uglednih znanstvenikov iz Cambridgea, v kateri je zapisano, da so poleg ljudi, tudi živali tiste, ki so sposobne zavestnih in čustvenih doživljanj. Francija in Portugalska sta v zadnjih letih sledili evropski ureditvi in v svojih civilnih zakonikih živali obravnavata kot čuteča živa bitja oziroma kot živa bitja, sposobna občutenja.
S priznanjem živali kot čutečih živih bitij lahko storimo prvi korak za to, da živalim zagotovimo poseben status, ki bi ga morale imeti v naši družbi. Vsi, ki imamo živali radi, vemo, da so izjemno čuteča. To, da se jih dojema kot stvari, je nevzdržno. Številni primeri mučenja in drugih zavržnih ravnanj z živalmi dokazujejo, da so ta bitja premnogokrat žrtve zlonamernih dejanj, zato jih moramo zaščititi. Naša naloga je aktivno delovati in vklopiti vse mehanizme, tako pravne kot nadzorstvene, da preprečimo tragična ravnanja, mučenje in slabo ravnanje z živalmi.
Meira Hot, poslanka Socialnih demokratov
Tudi sodna praksa se je že večkrat izrekla, da živali nikakor ni mogoče obravnavati kot stvari, ki imajo v razmerju do človeka zgolj instrumentalno vlogo ali da služijo le njegovim interesom. Na pomen položaja človeka do živali ter pomen zagotavljanja dobrobiti živalim se je med drugim v letu 2018 izreklo tudi Ustavno sodišče.
Gre za pomembno določbo in zavedanje, da živali kot čutečih bitij ni mogoče enačiti s stvarmi. Sposobnost, s katero se žival odziva na okolje, je pri živalskih vrstah različna glede na njihovo stopnjo razvoja. To upošteva že veljavni pravni red, ki uporabo določb Zakona o zaščiti živali zamejuje z uporabo pojma živali le na (žive) vretenčarje. Zato so posebnega varstva praviloma deležne živali, katerih čutečnost se razume v smislu »čutenja bolečine«.
V skladu s primerjalnim pravom drugih držav bodo učinki te določbe odvisni predvsem od nadaljnjega razvoja posebnih pravil v drugih zakonih, s katerimi se bo uvedlo drugačno obravnavanje živali in razvoja sodne prakse. Razvoj pravnega varstva dostojanstva oziroma dobrobiti živali bo tako dolgotrajen proces, da se doseče boljše varovanje dobrobiti živali, prepreči mučenje in neprimerno ravnanje. Zato amandma ne predstavlja le simbolnega koraka, ampak prvi korak h konkretnim spremembam na izvedbenih ravneh, vključno s sankcioniranjem vsakršnega mučenja in zanemarjanja živali, kar bo potrebno urediti s prenovo Zakona o zaščiti živali.
Edino, kar potrebujemo, je zadostna politična volja 
