Zdaj gre zares: pri podnebnih ciljih do leta 2030 nam ne sme spodleteti.
Evropska okoljska agencija (EEA) je danes sporočila, da Evropska unija (EU) ne bo izpolnila okoljskih ciljev, zastavljenih do leta 2020. To je pomembno sporočilo, ki kaže na to, da Evropska unija in države članice kljub zastavljenim ciljem naredimo premalo za to, da obvladamo segrevanje ozračja in preprečimo dvig povprečnih svetovnih temperatur za več kot 1,5 stopinje Celzija. Tik pred začetkom leta 2020 je sporočilo o nedoseganju podnebnih ciljev jasno opozorilo, da je potrebno začeti z ukrepanjem, saj se nam čez deset let ne sme zgoditi enako.
Na novico se je že odzvala evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, ki poudarja, “da je stanje kritično. Evropska komisija in voditelji držav morajo sedaj ukrepati odločno in nemudoma. Dolgoročno so finančne omejitve nepomembne, če ne zaščitimo okolja. Naslednja perspektiva mora biti zelena, druge izbire ni.” Priprava nove finančne perspektive Evropske unije bo ena izmed prvih nalog novoimenovane Evropske komisije, poročilo EEA pa je jasno opozorilo, da mora biti prihodnja finančna perspektiva v celoti usmerjena v uresničevanje podnebnih ciljev, prav tako pa morajo prilagajanju na podnebne spremembe in boju proti globalnemu segrevanju slediti proračuni in politike držav članic. To velja tudi za Slovenijo, ki mora podnebne in okoljske izzive postaviti med prioritete, tudi ob pripravi rebalansa sprejetih proračunov.
Stanje je kritično. Evropska komisija in voditelji držav morajo sedaj ukrepati odločno in nemudoma. Dolgoročno so finančne omejitve nepomembne, če ne zaščitimo okolja. Naslednja perspektiva mora biti zelena, druge izbire ni.
Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica Socialnih demokratov
Poslanec SD Matjaž Nemec pri tem poudarja, da je SD na nedavnem kongresu med strateška izhodišča za svoje delovanje uvrstila tudi načrt naložbenega sklada, da država s pogumnimi in ambicioznimi investicijami v energetsko, transportno, razvojno, digitalno in socialno infrastrukturo pospeši prehod v nizkoogljično družbo. “Mi moramo začeti o rešitvah razmišljati ‘out of the box’, izven prevladujočih okvirjev. Če prehoda v nizkoogljično ali celo brezogljično družbo ne podpremo s potrebnimi investicijami in denarjem, ostane ukrepanje proti podnebnim spremembam prioriteta samo na papirju. Poročilo Evropske okoljske agencije pa je jasen opomin, da je potrebno od razprave o ciljih preiti v ukrepanje z jasnim načrtom, kako v vseh sektorjih – od energetike do transporta – zmanjšati emisije toplogrednih plinov.”
Nemec je spomnil na to, da so Socialni demokrati ob robu nedavnega podnebnega posveta v Državnem zboru že predlagali vladi, da v Sloveniji razglasi podnebno krizo in s tem pripravi celovit načrt nujnih podnebnih ukrepov. Slovenija že zamuja s pripravo nacionalnega podnebno – energetskega načrta, ki bi ga po negativni oceni Evropske komisije morali v Bruselj ponovno poslati do konca letošnjega leta. Matjaž Nemec zato poudarja, da potrebujejo ambiciozni cilji tudi ambiciozno vodenje: “Današnje poročilo v bistvu ni presenetljivo in sem ga po svoje vesel, če bo predstavljajo spodbudo, da moramo narediti premik in odločno ukrepati. Zdaj gre zares. Pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 nam ne sme spodleteti.”
Mi moramo začeti o rešitvah razmišljati ‘out of the box’, izven prevladujočih okvirjev. Če prehoda v nizkoogljično ali celo brezogljično družbo ne podpremo s potrebnimi investicijami in denarjem, ostane ukrepanje proti podnebnim spremembam prioriteta samo na papirju. Poročilo Evropske okoljske agencije pa je jasen opomin, da je potrebno od razprave o ciljih preiti v ukrepanje z jasnim načrtom, kako v vseh sektorjih – od energetike do transporta – zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
Matjaž Nemec, poslanec in podpredsednik Socialnih demokratov
Prav danes je tudi mag. Dejan Židan kot predsednik Državnega zbora poslal poziv predsedniku vlade Marjanu Šarcu za razglasitev podnebne krize. Pri tem ta poziv Židan utemeljuje s podnebnim posvetom, ki ga je v sredini novembra organiziral Državni zbor v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, Ministrstvom za okolje in prostor ter okoljsko nevladno organizacijo Umanotera.
Židan je poudaril, da se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da so na enem mestu o problematiki in možnih rešitevah podnebne in okoljske krize razpravljali tako znanstveniki, nevladniki, gospodarstveniki in politika, pa tudi mladi, civilna družba ter številni strokovnjaki. Na podnebnem posvetu je bilo doseženo pomembno soglasje, da se podnebje radikalno spreminja, kar dokazujejo znanstveni podatki in vsakodnevni vremenski pojavi. Na posvetu so se strinjali, da potrebujemo poleg blaženja tudi prilagajanje na podnebne spremembe, saj bo tudi v primeru takojšnje omejitve izpustov planet potreboval še desetletja, da si opomore.
Kot rezultat posveta je Židan predstavil poziv, da tudi Slovenija razglasi podnebno in okoljsko krizo ter posledično zagotovi potrebne vire za pripravo celovitega načrta potrebnih ukrepov. Pri tem Židan poudarja: “Z razglasitvijo podnebne in okoljske krize bi se tudi Slovenija postavila ob bok državam in institucijam v Evropi in svetu, ki so to odločitev že sprejele, vključno z Evropskim parlamentom in 11.000 znanstveniki in strokovnjaki iz 153 držav sveta.”
