Osrednja ljubljanska regija je prometno najbolj obremenjena regija v državi. »Dnevna migracija v Ljubljani presega 120 tisoč ljudi, pri čemer večina še vedno uporablja avto,« je dejala mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, v kateri so se občine povezale in skupaj sprejele celostno prometno strategijo, »Strategijo smo zgradili na 5 stebrih: pešačenje in kolesarjenje, javni potniški promet, motoriziran promet, tovorni promet in mestna logistika ter celostno prometno načrtovanje,« je pojasnila Madjar in pri tem poudarila, da je treba delati na vseh stebrih hkrati, da bi čez kakšno desetletje prišli do cilja  trajnostne mobilnosti. Je pa Ljubljana – tako Madjar –  veliko že naredila za trajnostno mobilnost, denimo do leta 2023 bo zgrajenih približno 90 km novih kolesarskih poti, urejajo se središča, podaljšujejo se linije LPP, širi se mreža P&R. »Potrebujemo pa odločitev države za modernizacijo železniške infrastrukture. Ključna je tudi ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča. Te odločitve morajo biti sprejete takoj in načrtovane dolgoročno z ustreznimi finančnimi viri,« je bila jasna Madjar, ki je ob tem opozorila na težavo umeščanja v prostor.

 Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj je predstavil projekt, zaradi katerega je Kranj letos dobil priznanje za najbolj e-mobilno občino v Sloveniji. Projekt ima tri stebre: »Začeli smo s projektom zamenjave vseh avtomobilov na klasični pogon z električnimi vozili. Imamo približno 130 vozil v javnih službah občine, letos smo jih zamenjali 41. Cilj je, da v letu 2023 zamenjamo vsa vozila,« je dejal Rakovec. Drugi steber so lastne polnilnice: »Vsak naš električni avto ima svojo domicilno polnilnico, uvajamo pa tudi javne polnilnice, ki bodo namenjene javni uporabi«. Kot tretji steber je Rakovec navedel gradnjo sončnih elektrarn, ki jih gradi občina in k temu spodbuja podjetja in prebivalce. Samo menjava službenih voženj bo po ocenah občine zmanjšala emisije CO2 za 150 ton, ki sicer absorbira slabih 18 ha gozda, je še pojasnil Rakovec.

Igor Jakomin,glavni strateg v družbi CargoX, predavatelj na Fakulteti za logistiko UM ter nekdanji državni sekretar je mnenja, da je treba »nujno preusmeriti tovorni promet iz cest na železnice, vendar bo to težko izvedljivo«.  Po njegovih besedah je treba ločiti tovor, ki pride v Slovenijo skozi Luko Koper in tovor, ki pride preko kopenskih meja. Če bi želeli slednjega spraviti na vlake, bi morali zagotoviti t.i. oprtne vlake, ki bi vozili najmanj vsako uro. To pa je povezano z velikimi stroški. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno začeti striktno uveljavljati in nadzorovati prepoved prehitevanja kamionov na avtocestah, ki se v praksi ne izvaja. »Ko bodo globe višje, ko bo več kontrole in bodo cestni prevozniki potrebovali več časa za tranzit skozi Slovenijo zaradi upoštevanja pravil, bo varianta vlaka mogoče postala sprejemljiva alternativa,« je prepričan Jakomin.

V primeru tovora, ki pride v Luko Koper pa ima Slovenija po besedah Jakomina 2 možnosti: preusmeritev pretovorjenega blaga na vlake do končne destinacije ali pa organizacijo oprtnih vlakov iz Kopra do severovzhodne meje. Pri tem opozarja, da že danes ves tovor, ki je iz pristanišča namenjen v zaledne države, tako obremenjuje obstoječo infrastrukturo, da ni možnosti novih vlakov. Delno bo ta problem rešil drugi tir. Jakomin je opozoril tudi na ozka grla v slovenski infrastrukturi: »Če bi želeli imeti tekoč pretok skozi Slovenijo in dosegati zadovoljive hitrosti tudi za tovorne vlake, potem je potrebna modernizacija vseh odsekov oz. izgradnja nekaterih novih«.