Židan: Strah pred novimi davki v kmetijstvu je odveč
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je zadovoljen, da je Slovenija iz Bruslja dobila uradno potrditev programa razvoja podeželja 2014-2020. Zaveda se, da je med kmeti prisoten strah pred spremembami, zato jih je pomiril, da ne bodo podprli nobenega zakona, ki bi v kmetijski prostor pripeljal kakršnekoli nove davke. Evropska komisija je danes potrdila 18 programov razvoja podeželja, že decembra pa je zeleno luč prižgala devetim programom. Doslej je tako potrdila 27 od skupno 118 programov v 28 članicah EU. Nekatere države jih namreč pripravljajo na ravni zveznih dežel, zato jih je več. “Ostali programi so obtičali, Evropska komisija pa bo v naslednjih dneh, tednih in mesecih iskala rešitve za te programe. Vesel sem, da je Slovenija zmogla napor in da je prišla v to prvo skupino,” je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Židan.
Slovenski program razvoja podeželja je težak dobrih 1,1 milijarde evrov, pri čemer bo 838 milijonov evrov prišlo iz proračuna EU, preostala sredstva pa bo primaknil državni proračun. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 odstotkov sredstev, za tržno povezovanje dobrih devet odstotkov, za naravne vire skoraj 52 odstotkov, za diverzifikacijo pa več kot 15 odstotkov. “Novi program razvoja podeželja je bolj osredotočen na mlade kmete, nova znanja v kmetijstvu, precej bolj je osredotočen na okoljske ukrepe, pomembno je razširjen tudi gozdarski del, ohranjajo pa se uspešne prvine dosedanjega programa. Ohranili smo zelo pomemben del investicij, saj ocenjujemo, da prestrukturiranje slovenskih kmetij še ni končano,” je povedal minister.
Za naložbe v fizična sredstva bodo v sedmih letih namenili dobrih 228 milijonov evrov, za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in ekološko kmetovanje bo na voljo dobrih 260 milijonov evrov, za razvoj kmetij in podjetij 125,3 milijona evrov, za plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami pa bodo odšteli skoraj 266 milijonov evrov. Židan še v tej polovici leta pričakuje prvi razpis, in sicer za izobraževanje, nato bo sledil razpis za mlade kmete, potem pa bodo prišli še tehnološki razpisi. Večina sektorjev je namreč izrazila željo, da bi bili razpisi sektorski. “Bo pa zaradi dinamike sprejemanja programa večina razpisov jeseni ali v začetku prihodnjega leta,” je povedal minister.
Ministrstvo se bo po koncu februarja sicer lotilo evalvacije programa razvoja podeželja. Nastajal je namreč od leta 2011, države pa so ga morale v zadnjih nekaj tednih in mesecih prilagajati novim zahtevam bruseljskega direktorata za okolje. “Predlog za nadgradnjo naj bi junija ali julija poslali v Bruselj, leta 2016 pa bi lahko bil dodatno nadgrajen,” je pojasnil. Ministrstvo med kmeti sicer zaznava veliko strahu pred spremembami, predvsem se bojijo novih davkov. V prvih dveh tednih marca bo zato potekalo skupno srečanje predsednika vlade Mira Cerarja, pristojnih ministrov in predstavnikov kmetijstva.
Veliko vprašanj je glede katastrskega dohodka. Posebna skupina strokovnjakov, tudi iz nevladnih organizacij, ki je pregledala stari zakon, je dobila pooblastilo, da pripravi lasten predlog, kakšen pavšalni sistem naj bi imeli v Sloveniji. “Tukaj ne ministrstvo ne vlada nimata vnaprejšnjih usmeritev. Želimo takšen sistem, ki bo do kmetijstva najbolj prijazen,” je dejal Židan. S plačilom katastrskega dohodka oz. pavšalnega davka se trenutno letno zbere okoli 36 milijonov evrov. “Mi nočemo, da se iz tega pobere karkoli več,” je dejal Židan. Kmetijsko ministrstvo je dalo finančnemu ministrstvu tudi formalni predlog za spremembo zakona o dohodnini, saj ne vidijo potrebe po tem, da je pri 7500 evrih skupnega letnega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti določena meja, ko morajo začeti voditi knjigovodstvo.
“Naj imajo kmetije možnost, da se sami odločijo, ali želijo voditi knjige ali želijo biti pavšalni plačniki davščin,” je povedal minister. Glede načrtovanega nepremičninskega davka pa je stališče kmetijskega ministrstva, “da tam, kjer je davek, davkov ne sme biti”. “Ne bomo podprli nobenega zakona, ki bi pripeljal kakršnekoli nove davke v kmetijski prostor. Kar se davkov tiče, je strah kmetijskega prostora tukaj nepotreben,” je sklenil.
