Minister Židan: “Vlada sprejela predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO v Sloveniji.”
Vlada je sprejela in v parlamentarni postopek poslala predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO). Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO, njun učinek pa je enak, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je skupaj 11 članic EU, tudi Slovenija, leta 2009 od Evropske komisije zahtevalo, naj pripravi pravne podlage, ki bi državam omogočile, da svoje naravno okolje lažje zaščitijo pred (GSO), ne le zaradi varnosti ljudi in okolja, ampak tudi zaradi socio-ekonomskih razlogov. Mednje denimo sodi tudi javno mnenje. Takrat se je po ministrovih besedah začel proces usklajevanja, ki so ga s sprejemom direktive uspešno zaključili marca, aprila pa je direktiva stopila v veljavo. Marsikatere države, tudi Slovenija, so k implementaciji te uredbe pristopile z zakonom. Ker direktiva nalaga šestmesečno prehodno obdobje, je zakon nastal relativno hitro, je pojasnil Židan.
“Novi zakon prinaša možnost državam članicam, da omejijo ali prepovedo gojenje GSO,” je povedal Židan. Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO. Izključitev je poseben postopek v fazi, ko na Evropski agenciji za varnost hrane poteka postopek odobritve GSO, posamezne države pa lahko takrat zahtevajo izključitev. Če je kakšen GSO na ravni EU že sprejet, pa gre lahko država v postopek prepovedi. Njun učinek je sicer enak, je pojasnil minister iz vrst SD. Možnosti prepovedi gojenja GSO v Sloveniji doslej ni bilo. Naša država ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo, je pojasnil minister Židan.
V EU je trenutno dovoljena pridelava treh gensko spremenjenih rastlin, v praksi pa se uporablja le koruza družbe Monsanto. “Velika večina evropskih države se tovrstne tehnologije ne poslužuje,” je pojasnil Židan. Ob tem je opozoril, da sam zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih produktih. “Potrošnik mora pogledati, ali je v prehranskem produktu gensko spremenjena surovina,” je povedal Židan. Ker se potrošniki večinoma ne želijo prehranjevati s hrano, ki vsebuje GSO, v praksi takšne hrane na našem trgu ni. Edina izjema je po ministrovih pojasnilih ena oblika čokolade, pri kateri pa je jasno navedeno, da vsebuje GSO.
Na ravni EU trenutno poteka tudi veliko razprav, kaj narediti s posredno uporabo GSO. Če neki GSO, za katerega je v Evropi dovoljena uporaba, ne pa tudi pridelava, npr. soja, uporabljajo v hrani za živali, potrošnik prek deklaracije ni obveščen, da so žival, npr. kravo, morda krmili z GSO.Slovenija je med državami, ki zahtevajo, da mora evropski pravni red omogočiti takšno obliko deklaracije, ki bo zahtevala tudi označbo posredne uporabe. Približno polovica držav se s tem strinja, polovica pa ne, zato bo ta proces po ministrovem mnenju še tekel nekaj časa. “Če želi biti potrošnik zavarovan, da ne uporablja GSO tudi na posreden način, ima dve možnosti – da posega po ekoloških živilih ali po živilih, na katerih je označeno, da so brez GSO. To velja tako za pridelavo kot predelavo,” je sklenil minister Dejan Židan.
Več o predlogu Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin na povezavi: http://skrci.me/JsdEz
