Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na ministra za zdravje Tomaža Gantarja naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z zagotovitvijo cepiva proti gripi za najranljivejše skupine.
Voditelji evropske socialne demokracije so na videokonferenci izpostavili, da je potrebno ukrepati skupaj in solidarno, sprejeli pa so tudi usmeritve s katerimi želijo pokazati, da je krizo mogoče upravljati drugače.
Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je v sredo, 20. novembra 2019, v dvorani GH Union v Ljubljani kot slavnostni govornik udeležil podelitve Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad. Predsednik DZ je v nagovoru zbranim dejal, da znanstveniki in raziskovalci s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatijo zakladnico znanja in neutrudno iščejo rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa, ki jih ni malo. “Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati,” je poudaril Židan.
“Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. Zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov,” je povedal predsednik DZ.
“Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev,” je izpostavil Židan.
Letošnja prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo, najvišje državne nagrade na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sta pravnica Alenka Šelih in matematik Josip Globevnik. Nagradi so jima, skupaj z ostalimi Zoisovimi nagradami in priznanji, Puhovimi nagradami ter priznanjem ambasador znanosti Republike Slovenije, podelili na slovesnosti, ki sta se jo udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in državni sekretar dr. Jernej Štromajer.
Govor predsednika DZ:
“Spoštovani visoki gostje,
cenjeni nagrajenke in nagrajenci,
spoštovane znanstvenice in znanstveniki,
gospe in gospodje,
starogrški filozof Aristotel je v svoji Metafiziki zapisal: »Vsi ljudje težijo k vedenju, in sicer po naravi«. In prav znanstveno-raziskovalna dejavnosti je bila tista, ki je sprožila znanstveni in tehnični napredek ter s tem preoblikovala svet. Zato me veseli, da bomo tudi letos podelili najvišje nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.
Slovenski prostor se že od nekdaj lahko pohvali s številnimi odličnimi in mednarodno vplivnimi znanstvenicami in znanstveniki ter raziskovalkami in raziskovalci, ki so usmerjali naš razvoj in našo zgodovino. Baron Žiga Zois in Janez Puh, po katerih nosijo ime današnje nagrade in priznanja pa sta »le« dva izmed številnih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo vedoželjnostjo in zavidljivimi znanstveno-raziskovalnimi dosežki zaznamoval bogat slovenski znanstveni opus in, kot rečeno, usmerjali naš razvoj in zgodovino.
Žiga Zois – slovenski razsvetljenec, zaslužen za promocijo znanosti in umetnosti na Slovenskem ter hkrati največji mentor in mecen vseh časov pri nas, je s svojo neusahljivo vedoželjnostjo do raziskovanja nenadomestljivo zaznamoval našo preteklost in naš znanstveno-kulturni razvoj. Janez Puh – izumitelj, genialni mehanik in industrialec pa je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije pri nas. Leta 1899 je ustanovil avtomobilsko tovarno in do konca življenja razvil 21 tipov avtomobilov. Priznanih mu je bilo kar 13 avtomobilskih patentov, med drugim tudi štirivaljni bokserski motor, ki je še desetletja kasneje poganjal kultnega hrošča in 911-ko.
Zois in Puh, tako različna, a obenem tako podobna. Oba sta v naši preteklosti pustila neizbrisen pečat, predvsem pa sta bila oba iskreno predana isti strasti – znanosti in raziskovanju.
Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati. Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. A zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov.
Spoštovani,
po letih zategovanja pasu smo vendarle na poti, da z večjim in boljšim vlaganjem – tudi v krepitev človeškega potenciala kot ključnega pogoja za uspešen raziskovalno-inovacijski sistem; z razvojno usmerjeno politiko, z bolj razvojno orientiranim državnim proračunom in spodbujanjem inovativnosti, ta razkorak nadoknadimo in zaskrbljujoče trende izboljšamo.
Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev.
Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, gospe in gospodje,
nocojšnja podelitev je poklon znanstveno-raziskovalni dejavnosti in v čast mi je, da sem lahko v družbi izjemnih posameznic in posameznikov, ki s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatite zakladnico znanja in neutrudno iščete rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa. Zavedam se, da slednjih ni malo in da so vse prej kot enostavni. A sadovi vašega dela nam omogočajo, da se z njimi uspešno soočamo, da napredujemo in se razvijamo. Zato se vam na tem mestu zahvaljujem za vašo vztrajnost in predanost, za to, da, sledeč zgledu Zoisa in Puha, s strastjo sledite svojemu poslanstvu.
Dovolite mi, da zaključim z mislijo francoskega znanstvenika Luisa Pasteurja, ki je dejal: »Znanost ne pozna nobene države, ker znanje pripada človeštvu in je svetilka, ki osvetljuje svet.«
Vsem nagrajenkam in nagrajenkam iskrene čestitke za prejete nagrade in priznanja.
Hvala za pozornost in srečno.”
»Otroci so tisti, ki bodo gradili prihodnji svet! Otroci so prihodnji odločevalci! Otroci so naša prihodnost! Zato si zaslužijo svet brez vojn in brez strahu! Zaslužijo si blagostanje in možnost šolanja! Zaslužijo si svet, v katerem ne bo prostorja za revščino, lakoto in preganjanje! Zaslužijo si svet v katerem bodo lahko uživali brezskrbno otroštvo!«
Predsednik Državnega zbora in predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu otroka ter 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah nagovoril Državni zbor.
Uvodoma je osvetlil prelomne točke sprejema mednarodnih zavez o otrokovih pravicah. Med drugim je spomnil na leto 1924, ko je skupnost z Ženevsko deklaracijo pritrdila, da so otroci potrebni posebne zaščite, korak naprej pa je bil po besedah predsednika DZ storjen leta 1959 pod okriljem Združenih narodov s sprejetjem Deklaracije otrokovih pravicah.
»Po več desetletnih naporih pa je 20. novembra 1989 mednarodna skupnost vendarle dosegle soglasje, da je treba otrokom ustvariti prijaznejši svet, oziroma, kot je zapisano v preambuli predhodnega dokumenta, Deklaracije o otrokovih pravicah, »da človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore,« je v nagovoru izpostavil mag. Dejan Židan.
Konvencija po njegovem prepričanju predstavlja enega največjih zgodovinskih mejnikov v prizadevanjih za prijaznejši svet otrokom, »saj gre za pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki ga je ratificirala skoraj celotna mednarodna skupnost, je pa to tudi najhitreje ratificirana mednarodno pogodbo s področja človekovih pavic«.
Ta zaveza je tako v svet poslala jasno sporočilo, je v nagovoru povzel mag. Židan: »Otroci so celovite osebnosti, z vsemi pripadajočimi pravicami – tako političnimi in državljanskimi, kot tudi ekonomskimi in socialnimi, ter zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno zaščito.«
Za Slovenijo lahko po mnenju predsednika DZ rečemo, da je ena tistih držav, ki je trdno zavezana otrokovim pravicam in njihovi blaginji: »Naša država ni le pogodbenica Konvencije, ampak je nedavno ratificirala tudi Izbirni protokol o postopku sporočanja kršitev.« »Otrokom, ki so žrtve kršitve pavic, protokol zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni, torej neposredno pri Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Slovenija pa je svojo zavezanost otrokovim pravicam potrdila tudi z obnovitvijo Unicefove globalne zaveze za uresničevanje otrokovih pravic,« je izpostavil.
Predsednik DZ mag. Dejan Židan je prav tako prepričan, da se mora družba ta čas povprašati o globalnem stanju na področju otrokovih pravic po 30 letih od sprejema Konvencije. Odgovor na to vprašanje Židan na eni strani izpostavlja kot pozitivnega, ko je zaradi Konvencije o otrokovih pravicah zaznati znatno izboljšanje stanja in uresničevanja pravic otrok.
Na drugi strani pa je opozoril na dejstvo, da so pravice otrok še vedno vse prevečkrat neuresničene, nepriznane, kršene in teptane, ko se otroci vse prepogosto soočajo z revščino, neenakostjo in diskriminacijo.
»Še danes, v 21. stoletju zaradi podhranjenosti letno umre 3 milijone otrok, mlajših od 5 let. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto umre 1,5 milijona otrok. Skoraj 303 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo. 152 milijonov otrok je vključenih v otroško delo,« je mag. Dejan Židan povzel žalostno statistiko.
Ta se po njegovih besedah samo še nadaljuje, ko se je deset tisoče dečkov in deklic prisiljenih bojevati v kriznih žariščih po vsem svetu, 240 milijonov otrok pa živi na območjih, prizadetih zaradi konfliktov.
Vse hujša podnebna kriza, onesnaževanje, množične migracije, dezinformacije oz. lažne novice na spletu in porast duševnih bolezni med mladimi pa so grožnje, s katerimi se bodo žal primorane soočati sedanje in prihodnje generacije, je prepričan.
Predsednik DZ mag. Dejan Židan je tako nagovor ob mednarodnem dnevu otroka in 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah zaključil v pozivu, da je obeležje svetovnega dne otroka še posebej namenjeno zavedanju: »Tudi otroci so nosilci pravic, ki jih ne moremo in ne smemo zanikati ali odrekati, predvsem pa, da morajo biti otroci slišani saj so otroci naša prihodnost!«
Vir fotografij: Državni zbor
V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in sistemski transformaciji družbe v organizaciji odbora za izobraževanje. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora in Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je dejal, da čeprav se kaže velika razlika med politiko in znanostjo, je eden od njihovih ciljev povsem skupen – delajo v dobro ljudi, družbe in države. “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju,” pa je na predstavitvi poudaril državni sekretar na MIZŠ dr. Jernej Štromajer.
Predsednik DZ in SD Dejan Židan je na predstavitvi z naslovom Znanost sreča parlament spomnil, da so prvo tovrstno srečanje v Državnem zboru gostili pred dvema letoma. Izrazil je zadovoljstvo, da že drugič v hramu demokracije poteka srečanje na tematiko krepitve vloge znanosti v politiki. Kot je izpostavil, se v slovenskem parlamentu zavedajo, da se odločitve ne smejo sprejemati na podlagi “instant informacij”.
Pritrdil je, da živimo v času, kjer so informacije pogosto nepoglobljene, kratke in s tem tudi površne. Izrazil je veselje nad raziskovalnim oddelkom v DZ, ki pomaga, da so nekatere odločitve tudi z “lastnim znanjem poglobljene”. “Želim si, da bi poslanke in poslanci, tudi izvršilna veja oblasti, imeli na razpolago več informacij, stališč in na nek način tudi usmeritev, ki so posledica trdega raziskovalnega in znanstvenega dela,” je dejal Židan in izrazil zadovoljstvo nad organizacijo današnje javne predstavitve mnenj, na kateri bo možna poglobljena razprava o tej pomembni tematiki.
Spomnil je še na četrtkov posvet Podnebni dogovor, na katerem so skupaj razpravljali predstavniki mladih, nevladnih organizacij, strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih inštitucij ter zakonodajne in izvršilne veje oblasti. “To je bil prvi v seriji načrtovanih posvetov o nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjem letu,” je dejal Židan in vsem zaželel uspešno delo.
Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, ki je pozdravil je pobudo Znanost sreča parlament, saj meni, da je pomembno povezati znanstvenike z oblikovalci politike na EU in na nacionalni ravni: “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.”
Poudaril je, da je slovenski sistem znanstveno-informiranega ustvarjanja politik in procesov odločanja na nacionalni ravni že oblikovan, a vsekakor ne dovolj. “Naučiti se moramo poslušati in tudi slišati znanstvenice in znanstvenike. Prepričan sem, da bi bilo odlično, če bi se v Sloveniji prepoznal pomen in velik razvojni potencial na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik,” je dejal.
Sodelujoče sta pozdravila tudi vodja enote H1 za znanstveno svetovanje pri geografski koordinaciji v Skupnem raziskovalnem središču pri Evropski komisiji David Mair in direktor službe Evropskega parlamenta za raziskave Wolfgang Hiller. Za boljše politike in boljšo družbo sta kot najpomembnejše izpostavila pripravljenost na skupno sodelovanje znanosti, parlamenta in vlade.
Povzeto po STA.
12. kongres SD je po mnenju udeležencev postavil nov standard v organizaciji vrhunskih političnih dogodkov v Sloveniji. Na njem je sodelovalo več kot 700 članic in članov, ki so od jutranjih do večernih ur aktivno sodelovali v pestri politični razpravi, osredotočeni na zelene, razvojne in socialne politike.
Dinamični predkongresna turneja po Sloveniji je odprla številna vprašanja o prihodnosti. Pogovor, da stranko in skupnost organiziramo za upravljanje velikih sprememb nadaljujemo na 12. Kongresu v Velenju.
Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”
Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.
V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”
Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.
Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.
Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”
Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.
Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”
Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.
Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.
Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.
Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.
Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”
“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.
Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”
Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.
V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.
V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”
Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.
Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.
Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.
Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”
Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”
Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.
Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.
