Šaleška dolina je desetletja nosila velik del bremena slovenske energetske oskrbe. Zaradi premogovništva in proizvodnje električne energije je bil potopljen velik del doline, prebivalci pa so desetletja živeli s prostorskimi, okoljskimi in socialnimi posledicami energetskega razvoja države. Zato mora biti tudi prihodnje prestrukturiranje doline izvedeno pravično, v dialogu z ljudmi in z jasnimi razvojnimi koristmi za lokalno skupnost.

Prav zato Katič opozarja, da vprašanje plavajoče sončne elektrarne ni zgolj vprašanje proizvodnje električne energije. Družmirsko jezero je pomemben vodni ekosistem, zato morajo biti pred začetkom gradnje jasno razjasnjeni vsi morebitni vplivi na kakovost in temperaturo vode, kisikove razmere, ribe, ptice in druge vodne organizme ter stabilnost jezerskega dna in varnost sidranja elektrarne.

»Šaleška dolina je za energetsko varnost Slovenije v preteklosti že prispevala ogromno. Njeni prebivalci so dali prostor, zemljo in pomemben del svoje doline. Zato od njih ni mogoče pričakovati, da bodo sprejeli vsak nov energetski projekt zgolj zato, ker je označen kot zelen,« poudarja Andreja Katič.

Po njenih besedah mora država pred tako velikim posegom javnosti predstaviti vse ključne strokovne ugotovitve in morebitna tveganja. Posebej pomembno je, da so rezultati geoloških, geotehničnih in geofizikalnih raziskav jezerskega dna javno dostopni ter da je zagotovljeno neodvisno spremljanje vplivov na jezero pred gradnjo, med njo in v času obratovanja elektrarne.

Ob tem Katič odpira tudi vprašanje, ali je plavajoča elektrarna na Družmirskem jezeru res najboljša prostorska in razvojna rešitev. Slovenija ima številne druge možnosti za povečanje proizvodnje sončne energije – na strehah industrijskih in poslovnih objektov, parkiriščih, degradiranih območjih in drugih že pozidanih površinah. Zato želi od ministrstva tudi primerjavo različnih možnosti z vidika stroškov, proizvodnje električne energije, vplivov na okolje ter dolgoročnega razvojnega potenciala prostora.

»Družmirsko jezero mora ostati prostor, ki bo lahko služil tudi ljudem – športu, rekreaciji, ribištvu, turizmu in novim razvojnim priložnostim. Ne želimo, da bi zeleni prehod pomenil zgolj zamenjavo enega energetskega objekta z drugim, temveč želimo, da prinese novo kakovostna delovna mesta, razvoj gospodarstva in boljšo kakovost življenja ljudi v Šaleški dolini,« dodaja Katič.

Pomemben del njenega vprašanja je zato namenjen tudi neposrednim koristim za lokalno skupnost. Po doslej javno objavljenih informacijah naj bi elektrarna za vzdrževanje potrebovala približno 20 zaposlenih, kar po oceni poslanke samo po sebi ne predstavlja zadostnega razvojnega učinka za regijo, ki jo zaradi opuščanja premogovništva čaka obsežno gospodarsko in socialno prestrukturiranje.

Andrejo Katič med drugim zanima:

• kakšna je trenutna časovnica projekta in kateri postopki ter dovoljenja so še potrebni pred začetkom gradnje,
• kakšna je aktualna ocenjena vrednost investicije,
• kdaj bodo zaključene raziskave jezerskega dna in ali bodo njihovi rezultati v celoti predstavljeni javnosti,
• kako bo zagotovljeno neodvisno spremljanje vplivov elektrarne na kakovost vode in jezerski ekosistem,
• kakšen delež površine Družmirskega jezera bo prekrit s fotonapetostnimi paneli in koliko jezera bo ostalo dostopnega za druge dejavnosti,
• ali je država pripravila primerjavo s postavitvijo primerljivih sončnih zmogljivosti na strehah, parkiriščih in degradiranih območjih,
• katere konkretne koristi bo projekt prinesel prebivalcem Šoštanja in širše Šaleške doline,
• koliko novih stalnih delovnih mest bo projekt dejansko ustvaril,
• kako bodo v nadaljnje postopke vključeni občina, lokalno prebivalstvo, ribiške organizacije, okoljevarstvena društva in druga zainteresirana javnost.

Katič ministrstvo sprašuje tudi, ali je glede na spremenjene geopolitične in energetske razmere ponovno analiziralo časovnico prenehanja pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje z vidika energetske varnosti in samooskrbe Slovenije.

Socialni demokrati podpiramo zeleni prehod in razvoj obnovljivih virov energije. Hkrati pa mora biti ta prehod premišljen, odgovoren in pravičen. Šaleška dolina si po desetletjih, v katerih je nosila pomemben del bremena slovenske energetike, zasluži razvojno prihodnost, ki bo oblikovana skupaj z ljudmi, ki tam živijo.

»Energetska prihodnost Šaleške doline mora biti oblikovana skupaj z njenimi prebivalci, ne mimo njih,« poudarja Andreja Katič.