Andreja Katič: “Gasilstvo je temeljni steber našega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.”

Minil je mesec požarne varnosti. Toda nesreča nikoli ne počiva, pravi stari rek. Poskrbimo, da za svojo in skupno varnost delujemo na način, da tveganja zanjo – če jih že izničiti ne moremo – vsaj zmanjšujemo. Verjamem, da nam prav gasilske vrednote, kot sta solidarnost in tovarištvo, lahko pri tem vsakodnevno pomagajo. Varnost je skupni cilj, za katerega si moramo nenehno prizadevati. Seveda pa se zavedam, da smo vsi, ki delujemo v sistemu nacionalne varnosti, zanjo še posebej odgovorni.

Kot ministrica za obrambo prejmem mnogo vabil na proslave in slavja prostovoljnih gasilskih društev v različnih krajih po Sloveniji. Tradicija gasilstva v Sloveniji je zelo dolga. Gasilska društva imajo velik pomen za lokalne skupnosti. Vedno so v pripravljenosti za reševanje ljudi ter seveda tudi živali in imetja. Poleg tega prebivalkam in prebivalcem omogočajo povezovanje in druženje. Ne pozabimo, da so bila marsikje prav gasilska društva tudi izjemnega pomena za narodno samozavest. Že v preteklosti so v gasilskih društvih sodelovale tudi ženske. Obstaja na primer ohranjen zapis iz leta 1912 o osnovanju ženske gasilske čete Gasilskega društva Idrija ter fotografija 18 gasilk v novih enotnih ženskih gasilskih uniformah.

Na področju prostovoljnega gasilstva se Slovenija uvršča v sam vrh sveta. Slovensko gasilstvo je temeljni steber našega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naloge prostovoljnih gasilskih društev danes obsegajo ukrepanje in reševanje v veliko večjem spektru nesreč, kot je zgolj gašenje in reševanje v primeru požarov, čeprav je tudi zadnjih kljub razviti preventivni dejavnosti še vedno preveč. Menim, da je za Slovenijo optimalna rešitev v kombinaciji prostovoljnega gasilstva s poklicnimi enotami.

Končal se je mesec požarne varnosti. Projekt »Oktober – mesec požarne varnosti« izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo v okviru Ministrstva za obrambo. Letošnji oktober je bil namenjen opozarjanju prebivalcev na pomembnost prostih in prehodnih intervencijskih poti ter površin za gasilce in gasilska vozila. Tudi izdani plakati in letaki s sloganom »Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti!« nas opozarjajo na to. Ko gre za reševanje življenj ali lastnine, lahko namreč le proste in prehodne poti omogočijo gasilcem ter drugim reševalcem hitro in učinkovito posredovanje. Zato je letošnji poziv namenjen vsem nam, da razmislimo o svojem ravnanju. Da se torej zavedamo, da lahko s svojimi dejanji vsak dan prispevamo k hitremu in učinkovitemu zagotavljanju pomoči vsem, ki jo potrebujejo.

Prav tako je pomembno, da prav vsi obnavljamo tudi znanje prve pomoči. Kajti nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli v situaciji, ko bo to naše znanje ključno pri omilitvi posledic zahtevnih zdravstvenih stanj ali celo za reševanje življenj. Prostovoljni gasilci z znanjem prve pomoči delujejo tudi kot tako imenovani prvi posredovalci, aktivirani prek centra 112. Izjemno vlogo pri reševanju življenj imajo predvsem na območjih, kjer je oddaljenost reševalnih ekip nujne medicinske pomoči velika, torej na geografsko razgibanih delih Slovenije. V zelo oddaljene kraje ekipe nujne medicinske pomoči včasih pridejo prepozno, zato želimo slediti dobrim praksam iz tujine.

Prostovoljni gasilci iz lokalnega okolja so tako pri bolniku ali poškodovancu veliko hitreje. S pridobljenim znanjem osnovnih postopkov prve pomoči še pred prihodom reševalne ekipe z zdravnikom rešujejo življenja. To je ob nenadnem zastoju srca, hudih krvavitvah ali tujku v dihalih, ki prav tako hitro pripelje do srčnega zastoja, zelo pomembno. Na pobudo Ministrstva za obrambo smo imenovali medresorsko delovno skupino za ureditev tega sistema in vzpostavitev mreže avtomatskih defibrilatorjev. Tako pomagamo Ministrstvu za zdravje primerno urediti to področje.

Kot ministrica in kot državljanka sem gasilcem ter prostovoljnim reševalcem za njihovo predano delo zelo hvaležna. Ne pozabimo, da gasilci poleg intervencijskega ukrepanja na cestah in pri gašenju požarov sodelujejo tudi pri mnogih drugih humanitarnih aktivnostih prizadetim prebivalcem, pomagali pa so tudi pri množičnem prihodu beguncev in migrantov. Na njih se vedno lahko zanesemo. Njihove vrednote solidarnosti in tovarištva so vrednote, ki naj nam bodo zgled.

Spekter nesreč, s katerimi se soočamo v zadnjih obdobjih, je žal vse širši. Intervencije so vse zahtevnejše. Zato je izrednega pomena izobraževanje in usposabljanje vseh reševalcev. Zato posebno pozornost namenjamo tudi razvoju Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu ter izpostavam v Logatcu, Pekrah in Sežani. Vesela sem, da aktivno potekajo dogovori z občinami o ureditvi nepremičninskih vprašanj, ki so bila dolga leta odprta. To je predpogoj za nadaljnji razvoj. V letošnjem letu pa smo v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije odprli tudi prvi regijski poligon za usposabljanje gasilcev v Ormožu ter položili temeljni kamen za naslednjega v Radljah ob Dravi.

Ministrstvo za obrambo podpira prizadevanja poklicnih gasilcev za ureditev njihovega plačnega sistema. Ker vrsto let ni bilo nobenih sprememb, želijo poklicni gasilci vse anomalije, ki so se vzpostavile z »Virantovim« plačnim sistemom sedaj odpraviti. Omejeni smo torej bili s sporazumom, ki ga je Vlada sklenila z drugimi sindikati. Ministrstvo za javno upravo, ki je vodilo pogajanja, je predlagalo Sindikatu poklicnih gasilcev (SPGS) podpis aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnih gasilcev, po katerem bi višje plače dobilo 508 gasilcev (od 665). Tako je višjo plačo dobilo le 147 gasilcev na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor.

Kot razlog, zakaj ne morejo v celoti prisluhniti zahtevam SPGS, je bilo s strani pogajalske skupine za odpravo anomalij navedeno, da bodo tudi ostali sindikati ponovno zahtevali višje vrednotenje posameznih delovnih mest. Na Ministrstvu za obrambo smo iskali nove rešitve in tudi predlagali načine povišanja plač poklicnim gasilcem. Vsekakor torej podpiramo prizadevanja, da bi za poklicne gasilce odpravili v preteklosti vzpostavljene anomalije ter da se jim zagotovijo višje plače.

V ponedeljek, 20. novembra, smo predstavniki Vlade parafirali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki izboljšuje položaj poklicnih gasilcev. Pričakujem, da bodo aneks podpisali tudi sindikati ter tako ne bo domino efekta pri ostalih poklicnih skupinah. Na Ministrstvu za obrambo tudi sicer dajemo področju gasilstva velik poudarek. Zadovoljna sem, da je Državni zbor v tem mandatu sprejel novi nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022. V tem programu je znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev.

Novi nacionalni program daje na področju gasilstva večji poudarek preventivnemu delovanju za zagotavljanje višje stopnje požarne varnosti v lokalnih skupnostih, nabavi težke gasilske tehnike, predvsem gasilskih avtolestev, ohranitvi posodabljanja gasilske zaščitne in reševalne opreme ter izenačevanju opremljenosti gasilskih in drugih reševalnih služb v občinah s slabšimi materialnimi možnostmi, nadaljnjemu razvoju psihološke pomoči za reševalce, spodbujanju organiziranja, opremljanja in usposabljanja ekip prve pomoči v gasilskih enotah, še večjo pozornost skupnim usposabljanjem pripadnikov različnih struktur, vključenih v sistem zaščite in reševanja, ter spodbujanju razvoja vadbišč in drugih zmogljivosti, ki jih za svoje potrebe razvijajo občine ali posamezne reševalne službe, predvsem tiste, ki jih organizirajo nevladne organizacije, še posebej so s tem mišljeni regijski gasilski poligoni za namen urjenja postopkov.

Andreja Katič, predsednica Sveta SD za obrambo in ministrica za obrambo v Vladi Republike Slovenije