Prispevki

Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč

Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.

Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”

Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”

Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.

Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.

Visoka podpora in ugodne okoliščine – priložnost in odgovornost za rezultate

Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”

Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”

Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.

Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”

V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.

Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.

Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.

Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”  

Učinkovit boj proti korupciji predpogoj uspeha Slovenije

Ena glavnih obljub Socialnih demokratov v kampanji pred državnozborskimi volitvami je bil odločen boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in dosledno uveljavljanje pravične in pravne države.

Ključni izziv na poti k uresničevanju teh ciljev Socialnih demokratov predstavljata noveli zakona o kazenskem postopku ter novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če je ministrstvo za pravosodje, pod vodstvom podpredsednice SD Andreje Katič, že v prvem letu mandata skozi spremembe zakona o kazenskem postopku, zagotovilo učinkovitejši pregon najhujših kaznivih dejanj, preprečevanje zlorab postopka in zaščito in vključevanje žrtve v proces proti storilcem kaznivih dejanj, je še pred parlamentarnimi, vladnimi in sodnimi počitnicami, Andreja Katič na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez, uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji, ki predstavlja največjo coklo razvoja države.

Andreja Katič, ministrica, je na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji.

Po mnenju Socialnih demokratov v Sloveniji ne bo razvojnega preboja, dokler Slovenijo hromijo korupcijska tveganja. Trgovina z orožje, afera Patria, sumi hudih nepravilnosti pri gradnji velikih državnih investicij, morajo postati preteklost. “Odločeni smo, da dokončno pometemo s korupcijo”, so še dodali.

Socialni demokrati so kot ključno za dosego ničelne stopnje korupcije v Sloveniji izpostavili prav rešitve, ki jih prinaša novela ZINTPK, ki ga v uveljavitev predlaga ministrica Katič. Postopki ob sumu korupcije in ob kršitvah zakona bodo tako hitrejši in učinkovitejši. Da bi za boj s korupcijo pridobili najbolj kompetentne kadre, se spreminjajo pogoji za imenovanje funkcionarjev KPK, senat se razbremenjuje rutinskih zadev, uveljavlja se javna objava podatkov o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev, krepi se nadzor nad lobiranjem in, kar je ključno, omogoča se neposreden nadzor državljank in državljanov nad porabo javnih sredstev.

Odločen odgovor na tožbo Evropske komisije zaradi bančne sanacije

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je predstavila vladni odgovor na tožbo Evropske komisije, ki Slovenijo toži zaradi hišnih preiskav na sedežu Banke Slovenije. V odgovoru na tožbo Slovenija zavrača očitek o kršitvi nedotakljivosti arhivov Evropske unije, pa tudi očitek, da so slovenski organi kršili načelo lojalnega sodelovanja. Slovenija se je v odgovoru jasno opredelila do suverene pravice preganjanja kaznivih dejanj in poudarila neodvisnost organov pregona.

Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oziroma več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. “Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene. Odločno pa je potrebno zavrniti tudi načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala,” je ob predstavitvi odgovorna na tožbo povedala ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič.

SD kot nesprejemljivo ocenjuje stališče Evropske komisije in Evropske centralne banke, po katerem dokumenti, povezani z izvajanjem nalog evrosistema v prostorih Banke Slovenije, uživajo zaščito po pravu EU kot del arhiva ECB. Za SD je tovrstno stališče še posebej problematično zaradi praktičnega dejstva, da bi bilo za preiskavo torej potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo.

V SD zato menijo, da se preprosto ni mogoče sprijazniti, da Slovenija ne bi smela, na svojem ozemlju, v prostorih Banke Slovenije, preiskovati potencialnih kaznivih dejanj. Andreja Katič je prepričana, da je “avtonomija organov pregona bistvena prvina pravne države, poleg tega pa je pri tovrstnih preiskavah element presenečenja ključen.”

Pristop, ki ga je ubrala Evropska komisija, je za SD sporen z vidika načela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odločitve velik vpliv na položaj Slovenije in njenih državljanov oziroma davkoplačevalcev. Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. “Sodba Sodišča EU bo pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, hkrati pa bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice,” še dodajajo v SD.

Socialni demokrati pozdravljajo odziv Andreje Katič na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, saj je odgovorno do državljanov, da se okoliščine in odgovornost za potek bančne sanacije raziščejo, ker morajo pravica, pravna država in zakoni veljati za vse enako. Tudi za banke in veliki kapital.

Andreja Katič: “S prenovo kazenskega postopka za pravno in pravično državo za vse.”

Socialni demokrati smo v svojem programu obljubili odločen boj proti kriminalu in korupciji, bolj učinkovito delo sodišč ter organov pregona. Obljubili smo državo, kjer bogati in vplivni ne bodo imeli drugačne obravnave in kjer se s postopkovnim izogibanjem, ne bo mogoče izogniti roki pravice, ne glede na status, ime, priimek in kapitalsko ozadje.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič iz vrst SD s predlogom spremembe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je bil sprejet v Državnem zboru, uresničuje obljubo samozavestne Slovenije, ki bo pravna in pravična država za vse svoje državljanke in državljane.

Novi ZKP omogoča bolj učinkovit pregon bančnega, kibernetskega in organiziranega kriminala. Sodiščem omogoča učinkovito delo brez zavlačevanj in možnost preverjanja “opravičil”, zaradi katerih so se tranzicijske zgodbe do sedaj redno zaključevale brez epiloga.

Novela ZKP tako natančneje določa pogoje za preiskave odvetniških pisarn, omogoča preiskavo stanovanja ob nedosegljivosti imetnika, če jo vodi preiskovalni sodnik, ter ukinja obvezno branje listin na glavnih obravnavah.

Zakon, ki je usklajen z vsemi strokovnimi deležniki in ga je soglasno podprl Državni svet, pa kazenske postopke vključuje tudi žrtve in njihove sorodnike. Ljudi in njihove stiske postavlja v središče procesov, katerih namen je ne le doseči pravico, ampak tudi in predvsem, žrtvam pomagati zaživeti znova.

Ustava nam govori, da je Slovenija pravna država in s to novelo smo naredili pomemben korak k temu, da bodo to čutili tudi državljanke in državljani, ne le na papirju, ampak tudi v realnosti,” je ob zaključku predstavitve ZKP v Državnem zboru povedala podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Prednosti, ki jih med drugim prinaša novela Zakona o kazenskem postopku:

  • uveljavlja bolj učinkovit model sojenja, hitrejši in bolj učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj
  • v središče postavlja zaščito žrtve ter hkrati omogoča pošteno in pravično sojenje storilcem
  • preprečuje zlorabo “zdravniških opravičil”, postopkovnih manevrov za zavlačevanje
  • uveljavlja najvišje standarde varovanja človekovih pravic (ne pa njihovih zlorab) udeležencev kazenskih postopkov
  • omogoča nove prijeme za boj proti sodobnim oblikam organiziranega kriminala ter boj proti kibernetskemu kriminalu
  • omogoča organom pregona, da so pred in ne za storilci kaznivih dejanj.

Brglez: Socialni demokrati s pobudo Vladi RS in drugimi aktivnostmi odločno v boj proti nasilju v družbi

“Socialni demokrati se zavzemamo za ničelno toleranco do vsakršnega nasilja, še posebej do nasilja nad ženskami in otroki,” je opozoril poslanec SD Milan Brglez na novinarski konferenci, na kateri so skupaj s poslanko Bojano Muršič, podpredsednico SD in pravosodno ministrico Andrejo Katič ter predsednico Ženskega foruma SD Martino Vuk predstavili nekatere naše ukrepe in predvidene aktivnosti v boju zoper nasilje v družbi. Na Vlado RS smo zato v Poslanski skupini SD naslovili pisno poslansko pobudo za odpravo pridržkov, ki jih je Slovenija uveljavila pri ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami.

“Slovenija je konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, t. i. Istanbulsko konvencijo, ratificirala leta 2015, a pri tem uveljavila vse možnosti za pridržke h konvenciji,” je povedal Milan Brglez, ki je pobudo vložil skupaj s poslansko kolegico Bojano Muršič. Eden takih pridržkov je denimo po njegovih besedah povezan z zaščito žrtev.

Socialni demokrati pričakujemo, da bo Slovenija še v letošnjem letu odpravila vse zadržke za izvajanje Istanbulske konvencije. “Pristop pri njej mora biti tak, kot je bil pri konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kjer ni bilo zadržkov,” je opozoril Brglez.

“Klub parlamentark bo našo pobudo obravnaval še v januarju,” je povedala Muršičeva. “Po vsej verjetnosti bomo organizirale širšo razpravo na to temo,” je napovedala poslanka SD.

Podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič je spomnila na četrtkov sestanek s predstavniki državnega tožilstva in nekaterimi nevladnimi organizacijami, na katerem so spregovorili o ustreznosti definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Rešitve bodo po napovedih ministrstva pripravljene v sodelovanju s stroko, pri čemer bo potrebna najširša družbena in politična podpora. Dogovorili so se za izvedbo analize o tem, kaj bi bilo treba storiti tudi v zakonodaji, najkasneje v drugi polovici letošnjega leta pa morajo po njeni oceni vedeti, kako konkretno postopati naprej.

“Ženski forum SD, ki deluje skoraj 30 let, pa opozarja, da boj za pravice žensk ni zaključen,” je dejala njegova predsednica Martina Vuk. Spomnila je, da je bil sprejet zakon o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, kmalu pa bo sledila tudi resolucija na tem področju. “Nismo zaspali, toda če se ne premikamo, se nakopiči preveč zadev,” je dejala Martina Vuk.

Celotno novinarsko konferenco, ki je potekala v Poslanski skupini SD, si lahko ogledate v videoposnetku na FB povezavi SD: https://goo.gl/Tv42FB

Konferenca SD za dvig kulture dialoga in za odločno reakcijo na pojave sovražnega govora

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so v ponedeljek, 10. decembra, v Ljubljani sprejeli dokument “Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo”, s katerim v SD naslavljamo javnost ob vse večjih pojavih sovražnega govora in nestrpnosti v družbi.

V uvodnem delu razprave, ki je potekala pred zasedanjem najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, so poleg predsednika Konference dr. Milana Brgleza sodelovali še evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, pravnica dr. Nina Peršak, ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo in univerzitetni profesor ter nekdanji minister v Vladi RS dr. Žiga Turk.

Nujna je odločna družbena reakcija na pojave sovražnega govora, so se strinjali sogovorniki na posvetu, niso pa si bili povsem enoti o morebitni potrebi po spremembi zakonodaje, ki bi podrobneje naslavljal tovrstne pojave.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je opomnila, da univerzalne definicije sovražnega govora nimamo, je pa omenjen v nekaterih pravno nezavezujočih mednarodnih dokumentih. Sama je ocenila, da je svoboda govora omejena s človekovim dostojanstvom ter s predpisi na področju javnega reda in miru.

Po njenih besedah se tako v strokovnih kot v laičnih krogih že pojavljajo polemike o potrebi po spremembi kazenskega zakonika, ki bi naslavljal tudi vprašanje sovražnega govora. Kot je poudarila, pa gre za skrajno sredstvo. “Verjetno sovražnega govora ne bomo odpravili z ognjem in mečem, ampak z dvigom kulture dialoga,” je povedala ministrica Katič, a opozorila, da je treba na pojave sovražnega govora odločno reagirati.

Da je potrebna jasna družbena reakcija na takšne pojave, se je strinjala evropska poslanka Tanja Fajon. Sama mnogokrat pogreša jasno obsodbo sovražnega govora tudi s strani politikov in drugih javnih oseb. Svoboda govora je temeljna pravica, a za vsako temeljno pravico so tudi dolžnosti, je opozorila in dodala, da je v Sloveniji sovražni govor močno eskaliral.

Vprašanje sovražnega govora je pomembno tudi zato, ker z govornimi dejanji sooblikujemo prostor, je dejal minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Sam meni, da je sovražni govor omejen z vrhovnimi moralnimi postulati, ki jih pri nas opredeljuje ustava. Se pa zaveda, da je politično nepopularno svobodo govora na kakršen koli način omejevati.

Pikalov predhodnik na ministrskem položaju dr. Žiga Turk pa se je strinjal, da z govornimi dejanji sooblikujemo prostor. Po drugi strani pa tudi drži, da besede ne ubijajo. “Kar te ne ubije, pa te naredi močnejšega,” je poudaril. Sam ocenjuje, da je zakonska ureditev v Sloveniji ustrezna in da svobode govora ni preveč.

Sprejet dokument si lahko preberete v nadaljevanju:

Dokument SD – Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo – Za demokratično in vključujočo družbo

Pred Državnim zborom prisegla 13. slovenska vlada s tremi ministri iz vrst SD

Državni zbor je na glasovanju potrdil 16-člansko ekipo nove Vlade Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je v DZ spomnil, da bo tokratna vlada novost, saj bo prisegla kot prva manjšinska vlada v Sloveniji. “Gre za nekaj novega v našem političnem sistemu,” je med sejo DZ, na kateri so poslanci glasovali o predlaganih ministrih, dejal vodja poslancev SD Han. Ker bo vlada manjšinska, bo po njegovem mnenju zahtevnejše sprejemati odločitve in bo potrebnih veliko več usklajevanj in dogovorov. Han ob tem upa, da bo to mogoče celo pripomoglo k temu, da ne bodo sprejemali toliko zakonov, temveč bodo tisti, ki jih bodo obravnavali, res usklajeni.

Peterica strank se je s koalicijsko pogodbo med drugim zavezala, da bo spoštovala načela pravne države in medgeneracijske soodvisnosti. Predstavniki koalicije so večkrat izpostavili tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, med največje prioritete pa so uvrstili ureditev razmer v zdravstvu. V vladi bodo sodelovali tudi vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika DZ.

Novoizvoljeni ministri in ministrice so pred Državnim zborom zaprisegli, da bodo “spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije”, sledila pa je že prva seja novoizvoljene vlade, ki je bila namenjena imenovanju nekaterih državnih sekretarjev. Na večini ministrstev so primopredaje poslov potekale že naslednji dan.

Novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je ob prevzemu poslov od dosedanje ministrice Makovec Brenčič med prvimi nalogami, ki se jih namerava lotiti, izpostavil pregled, kako daleč sta pripravi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Pri delu mu bo vodilo predvsem koalicija pogodba, je dejal.

Pikalo je na ministrstvo prišel skupaj z novim državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem, ob predaji pa je med svojimi prvimi nalogami napovedal pregled, kako daleč je priprava nekatere zakonodaje. Med drugim namerava pregledati, kako daleč je priprava popravkov zakonodaje, ki se nanaša na osnovne in srednje šole, ter kakšno je financiranje vzgoje in izobraževanja.

Vse, kar namerava delati, je sicer po njegovih besedah že natančno opredeljeno v koalicijski pogodbi. “Ta me zavezuje in v tej smeri bomo delali,” je dejal šolski minister iz vrst SD.

Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob primopredaji poslov z dosedanjim ministrom Klemenčičem napovedala, da bodo nadaljevali vse odprte projekte, kar se tiče že pripravljene zakonodaje pa, da jo bodo znova vložili v postopek.

Katičeva je ocenila, da ministrstvo za pravosodje prevzema v zelo dobri kondiciji in da je pripravljenih veliko projektov, ki sicer niso ugledali luč sveta. “V tem mandatu je bilo opravljenega zelo veliko dela in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali pot z vsemi projekti, ki so v delu,” je dejala nova pravosodna ministrica iz vrst SD.

Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prevzel posle od dosedanjega ministra Peršaka. Ob primopredaji je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema. V kulturi je veliko odprtih vprašanj, za katere pa verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji možno realizirati.

“Zelo težko dam objektivno oceno na to, v kakšnem stanju je ministrstvo. Upam, da v čim boljšem. Se mi pa zdi, da je v tem mandatu rešilo kar nekaj stvari, še veliko pa jih je odprtih, kar je normalno,” je povedal kulturni minister iz vrst SD.

Napovedal je, da se bo v prvi vrsti zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi “imeli malo več manevrskega prostora”. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi jih do leta 2020 postopno dvignili na 0,5 odstotka BDP, s tem pa bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Odbor za pravosodje DZ podprl imenovanje Katičeve za pravosodno ministrico

Odbor za pravosodje je predstavitev kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Katič ocenil kot ustrezno. Katičeva je med prioritetami navedla krepitev zaupanja v učinkovitost in neodvisno delovanje sodstva in pa razpravo o uvedbi triletnega preizkusnega mandata sodnikov.

Katičeva želi pridobiti čim širšo podporo deležnikov za krepitev zaupanja v sodstvo, sojenja v razumnih rokih in transparentnost sodne uprave. “Slovensko sodstvo je neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko sojenje brez nepotrebnega odlašanja,” je poudarila Katičeva. Pri tem pa je dodala, da imajo na delovanje sodne uprave vpliv tudi zunanji dejavniki – med drugim zakonodaja.

Njeno zaslišanje je bilo eno krajših, kar je, kot je dejala po glasovanju, morda tudi posledica tega, da je sama uvodoma na zaslišanju podrobno predstavila cilje in prioritete.

Katičeva pričakuje, da se bo slovensko sodstvo pripravljeno soočiti s pomanjkljivostmi in zanje prevzeti odgovornost, pa tudi, da se bo začelo odzivati na javne očitke o nepravilnostih. Ker je sodni svet dobil dodatne pristojnosti, rabi tudi finančno neodvisnost, na kar bo pozorna pri pripravi prihodnjih proračunov.

Slovensko pravosodje je po njenih besedah storilo pomemben napredek v boju s sodnimi zaostanki, vendar pa posamezni sodni postopki iz različnih razlogov trajajo predolgo. “Število nerešenih zadev se zmanjšuje, pričakovani časi reševanja zadev se skrajšujejo, žal pa se bistveno ne spreminja zaupanje javnosti v učinkovitost in neodvisnost dela sodišč,” je poudarila Andreja Katič.

Skladno s koalicijsko pogodbo je Katičeva napovedala razmislek o uvedbi triletne preizkusne dobe sodnikov. Koalicijski partnerji so si zadali, da sodnikov ne bi več imenoval DZ, ampak na predlog sodnega sveta predsednik republike ali sam sodni svet, katerega sestavo pa bi lahko spremenili.

Katičeva se zaveda, da bo težko dobiti dvotretjinsko podporo za takšne ustavne spremembe, zato želi najprej sprožiti širšo razpravo, na podlagi katere bo ministrstvo lahko oblikovalo predlog. Doslej se je namreč največ polemiziralo predvsem vprašanje ukinitve trajnega mandata. “S predlogom sprememb ustave želimo spodbuditi razpravo in storiti korak naprej pri izločanju političnega tveganja na imenovanje ali neimenovanje sodnikov,” je navedla kandidatka za pravosodno ministrico iz vrst SD.

Ob že načrtovanih spremembah bo nujen razmislek o večji specifikaciji v izobraževanju in večjem pridobivanju praktičnih znanj za študente prava. Odprto ostaja tudi vprašanje prehodov med različnimi pravniškimi poklici. Ob velikem deležu razveljavljenih sodb bodo nujni dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili dokončno odločanje instančnih sodišč brez vračanja na prvo stopnjo.

Katičeva je izpostavila tudi problem neenakomerne obremenitve sodnikov in sodišč. Čeprav mreža sodišč ni izrecno omenjena v koalicijski pogodbi, se bo treba po njenih besedah Katičeve, ki trenutno še vodi ministrstvo za obrambo, pogovoriti tudi o njeni reorganizaciji, za kar minister Goran Klemenčič ni našel dovolj politične podpore. Med prioritetami je navedla še pripravo novega zakona o nepravdnih postopkih, spremembe insolvenčnega zakona in zakona o kazenskem postopku.

Prav tako se bo, če bo imenovana na mesto pravosodne ministrice, lotila reševanja prostorske problematike sodišč in zaporov. Pospešiti bo treba postopke za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, o morebitni krnitvi sodne preiskave pa danes ni želela špekulirati. Zdijo pa se ji nujne spremembe zakona o kazenskem postopku – najprej nujne zadeve, potem pa tiste, ki so bile v sedanjem mandatu obravnavane kot sporne.

Posebno pozornost je Katičeva v predstavitvi namenila pregonu gospodarske kriminalitete in kako ga izboljšati. Pri tem pa je na vprašanje poslancev odgovorila, da ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala po njenem mnenju ni smiselna, saj je pripad takšnih zadev premajhen.

Pravosodni minister po njenih besedah ne more vplivati na vodenje posameznih zadev, saj je sodstvo samostojna in neodvisna veja oblasti, prav tako se sama nima namena vmešavati v delo sodstva ali tožilstva, čeprav so se v medijih pojavili očitki, da bi lahko vplivala na preiskavo nepravilnosti v Termoelektrarni Šoštanj. “Res je, rodila sem se v Šoštanju, par sto metrov od termoelektrarne. Če kdo, smo prav prebivalci Šaleške doline zainteresirani, da se čim prej razišče in obsodi tiste, ki so karkoli narobe naredili,” je odgovorila na očitke.

Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič je ob koncu zaslišanja še navedla, da bi ob njenem imenovanju za ministrico eno od dveh mest državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje zasedla dr. Dominika Švarc Pipan.

Ministrica Katič na Boču: “Dan upora proti okupatorju je praznik ponosa, da smo narod, ki si zna izboriti svoje pravice ter se bori za svoje interese in ljudi.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v petek, 27. aprila, na dan upora proti okupatorju slavnostna govornica na proslavi občin Poljčane, Slovenske Bistrica, Oplotnica, Makole, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek. Ministrica Katič je v svojem govoru na Boču poudarila, da je dan upora proti okupatorju praznik, ki v nas obuja in utrjuje zavest o tem, v kakšnih težkih bitkah in preizkušnjah se je naš narod boril ter zmagoval. “Vendar to še zdaleč ni le praznik spomina na preteklost. To je praznik ponosa nad tem, da smo narod, ki si zna izboriti svoje pravice. Narod, ki se bori za svoje interese in za svoje ljudi. To je praznik samozavestnega naroda, ki bo zmagoval tudi v prihodnosti,” je poudarila ministrica Katič.

V nadaljevanju je ministrica Andreja Katič povzela dogajanje v okviru narodnoosvobodilnega partizanskega boja na območju Boča in tragedijo, ki se je zgodila 9. marca 1945, ko je pod streli okupatorja padlo 6 borcev 1. bataljona Kozjanskega odreda in  vojak Rdeče armade, ki je pobegnil iz nemškega ujetništva. Ministrica Katič je tudi poudarila, da se dandanes zgodovinska dejstva o naši polpretekli zgodovini vse preveč potvarja in da žal slednja tudi mlajše generacije vse manj zanimajo. “Občutek imamo, da se je v šolah in v javnosti nasploh najbolje kar izogniti naši polpretekli zgodovini. Kot da vladata nek pretiran strah in previdnost,” je še dejala ministrica na Boču. Na koncu je ministrica za obrambo Katič izpostavila, da se nam ni bati za sedanjost in prihodnost, saj smo za domovino pripravljeni veliko narediti. Domoljubje, tovarištvo in solidarnost so naše temeljne vrednote, treba pa je tudi ohraniti borbeni duh in enotnost, ki smo jo Slovenke in Slovenci ob ključnih dogodkih vedno dosegli.

Govor ministrice Andreje Katič na Boču v celoti:

Spoštovani župan Občine Poljčane, kolegi ministri, člani združenj zveze borcev za vrednote NOB, predsednik in predstavniki Zveze slovenskih častnikov, veterani vojne za Slovenijo iz vrst Teritorialne obrambe in slovenske Policije, predstavniki Slovenske vojske, predstavnica veleposlaništva Ruske federacije, tovarišice in tovariši, spoštovani domačinke in domačini!

V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim tu na Boču, na tradicionalnem srečanju domoljubov ob dnevu upora proti okupatorju!

Današnji dan je velik praznik. Zato veliko priznanje izrekam najprej organizatorjem in vam vsem iz tukajšnjih občin, ki ga tu na Boču že dolga leta tako slovesno obeležujete. Kajti to je dan, ki v nas obuja in utrjuje zavest o tem, v kakšnih težkih bitkah ter preizkušnjah se je naš narod boril. In v njih zmagoval. Vendar to še zdaleč ni le praznik spomina na preteklost. To je praznik ponosa nad tem, da smo narod, ki si zna izboriti svoje pravice! Narod, ki se bori za svoje interese in za svoje ljudi.  To je praznik samozavestnega naroda, ki bo zmagoval tudi v prihodnosti.  Pri tem sicer zares močno upam, da bitke na bojnem polju ne bodo več potrebne.    

Treba pa je stopiti skupaj in vedno znova združiti svoje moči. Ohraniti borbeni duh. Ta duh, s katerim ste se vedno znova dokazovali tudi Bočani in vaši predniki. Ti so že v 1. svetovni vojni na strani avstro-ogrske vojske dokazali, da so dobri vojaki. Nato so to vojaško izkušnjo nadgradili. Kot Maistrovi borci. Prvič v oboroženih silah, ki so se borile za naše lastne interese. Za slovensko severno mejo. A že čez dobri dve desetletji – aprila 1941 – pa se je slovenski narod znašel pred eno najhujših preizkušenj dotlej. Naša domovina, Slovenija, je bila razdeljena med tri okupatorje. Njihovi načrti so bili za slovenski narod uničujoči – dokončno zasesti in razdeliti slovensko ozemlje. Ga popolnoma podjarmiti.

Tu, na Štajerskem, so bile razmere še posebno krute. Okupator je to pokrajino nameraval narediti nemško. Po zelo agresivni poti. Zato je načrtno in brezkompromisno obračunaval z vsemi, ki so se raznarodovanju uprli. Svobodoljubni ljudje tistega časa so bili zaradi ljubezni do svojega naroda in domovine ter upora zločinskemu osvajanju sveta kruto kaznovani. Prisilno izseljeni ali pa odgnani v okupatorjeve mučilnice.

Tudi tu na Boču in v okolici je bil vsak opažen odpor aktivistov in partizanov, brezkompromisno kaznovan s požigi domačij. S streljanjem talcev v celjskem zaporu Stari pisker in mučenjem v drugih zaporih. Z zločinskim dejanjem na Frankolovem. Pogosti so bili primeri, da so domačine in druge zajete postrelili kar na domačih pragih. Dejansko je bilo delovanje odpora proti okupatorju tu, na obeh straneh Boča, zelo oteženo. Močno je bila namreč prisotna nemška Štajerska domovinska zveza, ki je onemogočala vsak odpor proti okupatorju.

Vendar je bil ta domoljubni odpor bolj trdoživ od še tako okrutnega okupatorjevega terorja. Razvijal in širil se je naprej! Tako so na Boč že konec leta 1942 in v začetku leta 1943 začele prihajati manjše skupine borcev Kozjanskega odreda. Še večji zagon pa je narodnoosvobodilnemu gibanju dal prihod 14. divizije na Štajersko. Tu so se tako zadrževali borke in borci Šercerjeve in Bračičeve brigade ter njunih bataljonov. Oktobra 1944 je bila tu postavljena tudi partizanska bolnica. Zgled humanosti sredi vojnih grozot. Nemci je na srečo niso odkrili.

Danes bomo tu položili venec tudi v spomin padlim 9. marca 1945. Prav je, da se posvetimo dogajanju, ki je pripeljalo do te tragedije. Na tem območju Boča se je od konca decembra 1944 do prvih dni marca 1945 zadrževala tudi druga četa 1. bataljona Kozjanskega odreda. Nemci so jo stalno zasledovali in napadali. Zvečer 8. marca 1945 so se namestili v zapuščenem hlevu na južni strani Boča, približno kilometer stran od Planinskega doma. V jutranjih urah naslednjega dne jih je presenetila skupina približno 100 dobro oboroženih gorskih lovcev in nemških policistov. Med padlimi borci je bil tudi vojak Rdeče armade, ki je pobegnil iz nemškega ujetništva.

Prav zadnji meseci 2. svetovne vojne – takrat, ko se je že nasmihala svoboda – so terjali največ žrtev med partizanskimi borci in civilnim prebivalstvom na celotnem območju Boča. In kar je morda še huje – to se je dogajalo tudi prve dni svobode, ko so se po skrivnih poteh še umikale manjše skupine ustašev, četnikov in domačih izdajalcev domobrancev. Te skupine so po samotnih hribovskih kmetijah storile več zločinov. Najprej so nakradli hrano, nato pa pobili domačine na prenekateri kmetiji.

Spoštovani,

to so zgodovinska dejstva! A dandanes je videti, da se ta dejstva vse bolj potvarjajo. Da ta dejstva tudi mlajše generacije vse manj zanimajo.   

Žal to drži. Ankete že nekaj let kažejo, da mladi zelo slabo poznajo polpreteklo zgodovino. Zakaj je prišlo do 2. svetovne vojne? Da ne poznajo kratice OF? Da morda ne vejo, kako zelo so trpeli naši ljudje pod okupatorjevim terorjem – na Štajerskem, na Primorskem, po drugih pokrajinah, v našem glavnem mestu, obdanem z žico? Zakaj je bila odločitev za slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj edina domoljubna odločitev? Da nas je ta odločitev pridružila naprednim svobodoljubnim silam, ki so nastopile proti fašizmu in nacizmu? Da so se domobranci odločili za odkrito sodelovanje z okupatorjem? Ali se zavedajo tega, ko določene politične opcije želijo prikazati domobranstvo kot nekaj pozitivnega?!

Žal je dejstvo, da mladi – enega izmed najbolj prelomnih zgodovinskih obdobij za obstoj slovenskega naroda – poznajo slabše, kot npr. zgodovino antične Grčije. In to ne zgolj po svoji krivdi! Občutek imamo, da se je v šolah in v javnosti nasploh najbolje kar izogniti naši polpretekli zgodovini. Kot da vladata nek pretiran strah in previdnost. Morda se le še mi, ki imamo spoštovanje do NOB v srcu, večkrat – ne samo ob današnjem prazniku – spomnimo na temeljne točke Osvobodilne fronte. Te so ostale enake skozi ves slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj, saj so ključne za obstoj in preživetje našega naroda:

  • Osvoboditev od tuje nadvlade,
  • združitev vseh Slovenk in Slovencev ter pokrajin, v katerih večinsko živijo,
  • samoodločba,
  • lastna narodna vojska in
  • lastna državnost.

To so usmeritve, ki so bile temeljne za našo prihodnost. Hkrati je bilo v Osvobodilni fronti vpeto prizadevanje za večjo enakost med ljudi. Za primerljiva izhodišča. Za preseganje ogromnih socialnih razlik, ki so obstajale v takratni družbi. Po osvoboditvi se je dejansko vzpostavila večja socialna enakost. Nov družbeni red. To je velika vrednota. In kje smo danes?

Pred svetovno gospodarsko krizo leta 2008 je 1% najbogatejših ljudi na svetu imel v lasti 42% vsega globalnega bogastva. Leta 2017 je ta 1% najbogatejših svoje premoženje povečal že na polovico. Iz krize smo torej izšli na plečih srednjega in nižjega razreda. Tako velika neenakost, koncentracija moči in bogastva zaostruje družbeni konflikt, ruši zaupanje in onemogoča dejanski napredek. Znamo danes ponovno zaustaviti vse večjo socialno neenakost? Priložnost, da se zaživi vsaj nekoliko drugače – bolje – je spet pred nami. Odločitev – komu bomo naklonili priložnost in kdo bo prevzel odgovornost, da vodi našo državo – je v naših rokah. To je naša državljanska pravica. Pravica, ki so jo naši predniki, in zlasti prednice težko priborili!

Od nas je odvisno, ali – jo bomo in kako jo bomo izkoristili. Ni prav, da nekateri to pravico, ki bi morala biti tudi dolžnost, obravnavajo z lahkotnostjo. Kajti pomembno je, da se odločimo, po kateri poti bomo šli v prihodnosti. Bomo šli po poti obujanja delitev? Ali po poti preseganja teh delitev? Po poti sodelovanja in enotnosti, ki nas je povezovala ob vseh ključnih mejnikih zgodovine našega naroda? To je zdaj naša kolektivna odločitev. Od nas pa je odvisno, ali – jo bomo in kako jo bomo izkoristili. Vedno je prostor, ki ga je mogoče napolniti z nerealnimi obljubami in s populizmom. Vendar je tudi jasno, kdo so posamezniki in skupine, ki skozi leta gradijo svoje delo za ljudi na socialnih in domoljubnih prepričanjih. Današnji Evropi niso tuji mržnja do tujcev, težnja po totalitarnem delovanju in slabitvi demokratičnosti. Tudi zato je ta odločitev tokrat še posebej pomembna.

Spoštovani,

med ljudmi, kot smo mi – tukaj zbrani – se nam ni bati za sedanjost in prihodnost. Radi imamo našo domovino. Zanjo smo pripravljeni veliko narediti. Domoljubje, tovarištvo in solidarnost so vrednote, ki nas vodijo. In vem, da se mi vsi skupaj znamo boriti. Da ne omagamo ob prvi preizkušnji. Niti ob naslednjih. In ne ob tistih, ki še sledijo. Vi, ki živite tu ob Boču, ste to velikokrat dokazali. Tudi v vojni za samostojno Slovenijo. Bodimo pogumni. In zaupajmo v nove zmage!

Živela Osvobodilna fronta!

Živela Štajerska!

Živela Slovenija!