Han: Za širšo razpravo o zakonu o zdravstvenem varstvu za zdaj premalo pripravljenega

/in , , /by

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju koalicije z zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc, na katerem je ministrica predstavila predloge sprememb na področju zdravstva, povedal, da je ključni zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, v izhodiščih. Po njegovi oceni je potrebna širša razprava in pogovor o tem, da bo v zdravstvo verjetno treba dati več denarja, a je za zdaj za to razpravo premalo pripravljenega. “Nič takega se ni zgodilo, da bo jutri kaj boljše,” je po srečanju povedal Han. Po njegovih ocenah ne gre za katastrofo, pač pa za realno oceno. Spomnil je, da so pogovori o teh vprašanjih že vrsto let v politiki enaki.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti gre po mnenju SD v pravo smer, dva danes predstavljena zakona pa nista reformna. Pri ključnemu, to je zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pa je veliko vprašanj, na katere po Hanovih besedah ne bodo mogli še odgovoriti, pač pa je potreben dogovor družbenih skupin. “Da lahko gremo v takšno iskreno razpravo, pa imamo zdaj premalo napisanega,” je pojasnil Han. Spomnil je, da so v koalicijskem sporazumu dorekli ukinitev dopolnilnega zavarovanja, o čemer so se danes tudi pogovarjali. Odprli pa so tudi vprašanje, kako za to dobiti dodaten denar.

“Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in potrebujemo večji prispevek,” je povedal vodja poslancev SD. Prav tako se morajo po njegovih besedah dogovoriti, da denar, ki ga imajo, ne bo odtekal v zasebne žepe. “Sem eden od poslancev in eden od vodij poslanskih skupin, ki se trudimo, da ne bomo zavirali tam, kjer ni treba. A moramo dobiti nekaj na mizo, potrebujemo številke,” je poudaril Han. Po njegovih besedah se morata uskladiti finančni in zdravstveni resor.

Predsednik SD Dejan Židan je še pred srečanjem izrazil pričakovanje, da bo zdravstvena ministrica predstavila projekt skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu. Han pa je po srečanju na vprašanje, ali je to storila, odgovoril z besedami, da saj to določa že sporazum vlade z zdravniškim sindikatom FIDES. Tako namreč trdijo na ministrstvu, medtem ko v SD sporazuma ne podpiramo. Vodja poslanske skupine SD je sicer dejal, da po srečanju z ministrico niti niso toliko razočarani. “12. decembra ne bo padel neznani leteči predmet,” je dejal Han in s tem opomnil na zavezo ministrice, da bo do 12. decembra v javno razpravo dala zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Židan: V SD vztrajamo pri nesprejemljivosti sporazuma s FIDES-om in poudarjamo odgovornost ministrice za zdravje

/in , , , /by

“Socialni demokrati vztrajamo, da parafiran sporazum vlade s sindikatom FIDES ni sprejemljiv, in ga na vladi ne bomo podprli,” je danes v DZ poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan. Ali bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc oditi s položaja, mora po besedah prvaka SD Dejana Židana oceniti premier Miro Cerar, ki “se je postavil na njeno stran”. To po Židanovem mnenju ni pravilno. “Socialni demokrati bomo naredili vse, da se bodo izhodišča, ki so bila v ponedeljek na koaliciji dogovorjena glede pogovorov s sindikati, tudi uveljavila,” je povedal Židan v izjavi ob seji v DZ, na kateri razpravljajo o interpelaciji zoper vlado. “Po našem mnenju je to edina možnost, da v Sloveniji ohranimo socialni mir, tako bomo Socialni demokrati namreč delovali znotraj vlade in DZ,” je še pojasnil predsednik SD.

Židan je ob tem poudaril, da bo večino odločitev treba speljati skozi DZ. Po njegovi oceni morajo sprejeti kar nekaj pomembnih odločitev, da zagotovijo vzdržni proračun za naslednje leto, ki zaradi ustavitve pogajanj s socialnimi partnerji javnega sektorja v tem trenutku ni rešen. “Odgovornost ministrice in tistih, ki jo podpirajo, da so pogajanja zastala, je izjemna,” je poudaril Židan. Po njegovih navedbah je ministrica v ponedeljek dobila zelo jasne usmeritve, kot so, da je treba maksimalno omogočiti vstop mladih zdravnikov v zdravstveni sistem in izpeljati enkratni projekt, ki bo učinkovito zmanjšal čakalne vrste. Ministrica je dobila tudi zelo jasno navodilo, “da v nobenem primeru nikjer ne sme poseči v enotni plačni sistem”.

“Sporazum, ki je trenutno parafiran, je po našem mnenju odstop od dogovora v ponedeljek na koalicijskem vrhu,” je opozoril Židan in dodal, da takšen sporazum po našem mnenju omogoča privatizacijo slovenskega zdravstva. Med drugim je Židan navedel, da sporazum dovoli nagrajevanje izven plačnega sistema, napoveduje pošiljanje zakonov v DZ samo z mnenjem in ne soglasjem javnega sektorja, po novem pa zdravnik tudi ne bo več potreboval soglasja, da bo delal v drugem javnem zavodu. Na novinarsko vprašanje, ali ministrica za zdravje še uživa zaupanje SD, Židan ni odgovoril konkretno, je pa spomnil na obljube ministrice, ki jih mora izpolniti do konca leta. Ena bolj pomembnih je krepitev javnega zdravstva, ločitev javnega in zasebnega in da bodo vloženi zakonodajni predlogi do konca leta. Židan je opozoril, da bo konec leta kmalu in “rad bi verjel”, da bo ministrica svojo obljubo tudi držala.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se je glede sporazuma s sindikatom FIDES vprašal, kaj je naredil minister za javno upravo Koprivnikar, ki je imel nalogo, da se uskladi “s 160.000 ljudmi, pa mu to ni uspelo”. “Verjetno je močnejša figura v SMC Kolar Celarčeva, ampak mi ta trenutek v državi nimamo socialnega miru,” je opozoril Han. Ob tem je spomnil na izjavo ministrstva za finance, da za izpolnitev dogovora z zdravniki ne bo šel denar iz državnega proračuna, pač pa iz zdravstvene blagajne. A to po njegovem mnenju pomeni, da bomo iz slednje manj denarja porabili za operacije. Židan in Han nista konkretno odgovorila na vprašanje, kaj bi pomenilo za trdnost koalicije in usodo ministrice, če bo SMC brez koalicijskih partneric na vladi podprla sporazum s FIDES-om. Židan tudi težko verjame, da bo vlada lahko sprejela sporazum, ki pomeni razkol z vsemi sindikati in kaže, da se rešuje status zdravnikov. “Vlada se ne more opredeliti tako, da bo reševala status ene skupine, pač pa, da bo reševala status bolnikov,” je poudaril Židan.

Škoberne: “Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur.”

/in , /by

Današnji razpravni dan oziroma čas, ki ga bomo namenili predlogu za vpis pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije, bo zagotovo bolj umirjen in spravljiv. Pa ne zato, ker bi se od danes naprej imeli bolj radi, ampak zato, ker se vsi zavedamo pomembnosti dostopa prebivalcev do pitne vode, na način, da država oziroma lokalna skupnost to področje ureja na neprofiten način. In kar je morda še pomembneje, pri vprašanju dostopanja in uporabe pitne vode se posameznika postavlja na prvo mesto.

Pravica do pitne vode bo v ustavi tako opredeljena kot ena temeljnih človekovih pravic, kar pomeni, da bo tudi zaščitena na najvišji, torej ustavni ravni. To je pomembno še posebej iz razloga, ker se nam dostop do kvalitetne pitne vode često zdi samoumevno stanje in zato pogostokrat ravnamo z vodo razsipno in neodgovorno. In vendar se zavest o trajnostni rabi virov spreminja. Morda tudi zato, ker smo vedno pogosteje soočeni z različnimi naravnimi nesrečami, ko mnoga gospodinjstva čez noč ostanejo brez pitne vode in je zato treba izvajati ukrepe, s katerimi se preprečujejo nevarnosti za zdravje ljudi in živali z uživanjem oporečne vode.

Na ta naravni vir, brez katerega ni življenja, moramo še posebej paziti. In vedno bolj se potrjuje, da je ravno zdaj pravi čas posebne skrbi in pozornosti za vodne vire, ko še ne živimo v njenem pomanjkanju. In to kljub temu, da tehnologija razsoljevanja vode omogoča, da se ta tehnološko pripravljena voda uporablja tudi v gospodinjstvu. Tehnološko obdelana voda zagotovo ni primerljiva z vodo, katero imamo v tem trenutku na voljo v Sloveniji.

Zavedanje o pomembnosti dostopa do pitne vode se iz leta v leta krepi, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To potrjujejo tudi podpisi pod Evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za dosego univerzalnega dostopa do vode in sanitarnih storitev po vsem svetu. Morda bo današnja odločitev Državnega zbora spodbudila še kakšno državo ali morda celo več njih, da se odločijo za podoben korak. Predlog ustavnega zakona, katerega danes obravnavamo, se od vloženega predloga razlikuje. Vendar to ni razlog, da bi mu nasprotovali. Nasprotno, ustavni zakon v celoti sledi temeljni ideji in rešitvam, vsebovanim v prvotno vloženem predlogu, pri čemer sta ga njegova ustavna opredelitev in tudi umestitev v posebnem členu pomembno nadgradili.

Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur. Da bo raba vodnih virov prednostno in trajnostno namenjena oskrbi prebivalstva. Pri čemer je za upravljanje z vodnimi viri odgovorna država, vodooskrbo prebivalcev pa zagotavlja preko lokalnih samoupravnih skupnosti na neposreden in neprofiten način.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da bomo danes naredili šele prvi korak, saj je v ustavnem zakonu je tudi zaveza, da se v osemnajstih mesecih po vpisu te pravice v Ustavo zakonodaja, ki ureja področje voda ustrezno dopolni in uskladi z Ustavo. Brez nadaljnjega, pred nami je še veliko dela, da zaščitimo ključno surovino prihodnosti, morda celo temeljni gradnik novega globalnega ravnovesja. Socialni demokrati bomo ta predlog odloka podprli, ob tem pa naj se zahvalim vsem, ki so, smo in ste prispevali k pripravi tega dokumenta.

Jan Škoberne

poslanec Socialnih demokratov

Han: “V SD smo pri sestavi proračuna želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi.”

/in , , /by

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2018 je na seji Državnega zbora predstavil vodja poslancev SD Matjaž Han:

“Težko je predstaviti stališče poslanske skupine glede proračuna, ko se zavedam situacije, da je proračunski akt najbolj pomemben akt, ki ga spremlja koalicija in po drugi strani, ko nimamo dogovora s socialnimi partnerji in, ko imamo ta trenutek 300 milijonsko luknjo v proračunu. Pred sprejemom najpomembnejših dokumentov, ki bodo uokvirjali javnofinančno stanje proračunov za dve leti bi bilo pričakovati, da so najtežje proračunske naloge že za nami, ko se je v času težke gospodarske in finančne krize rezalo na vseh koncih in krajih. Ko so se prihodki v javno malho zmanjševali do te mere, da ni bilo nobenega manevrskega prostora, ki bi komurkoli omogočil tudi najmanjše pogajalsko izhodišče za boljšo finančno pozicijo.

Tako ni bilo za pričakovati, da bomo po dobrih dveh letih gospodarske rasti pred najtežjimi proračunskimi preizkušnjami, ko je ura že zdavnaj odbila dvanajst. Žal pa se vladni pogajalci in sindikati javnega sektorja niso uspeli dogovoriti, v kolikšni meri oziroma oz. na kakšen način se bodo v prihodnjih letih sproščali varčevalni ukrepi, ki so jih najbolj občutili ravno javni uslužbenci z najnižjimi dohodki. Ker vladi ni uspelo zapreti teh proračunski postavk, smo danes soočeni s proračunsko luknjo. Lahko se slepomišimo, lahko govorimo o postavkah, lahko govorimo o čolnih, kako moramo vsi skupaj veslati, dejstvo pa je, da bo problem nastal, če ne bomo uspeli sprejeti interventni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov v teh naslednjih dneh.

Socialni demokrati smo pri sestavi proračunskih dokumentih in razpravi o teh želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi. To je možno le na način, da proračun v večji meri kot doslej upošteva širši socialni dialog, da ta manevrski prostor skupaj napolnimo z neko možnostjo za rast, posledično pa tudi sami generiramo še bolj trdne temelje pri nadaljnjih pogovorih o prepotrebnih reformah. S takim zaupanjem bomo lahko naredili nekaj dobrega, da bomo popravili tisto enostransko zavezo ali pa odvzeto zavezo, ki smo jo odvzeli tudi javnemu sektorju.

Sam se zavedam, da ni produktivno, da se ta seja danes izrodi v iskanje dežurnega krivca kdo je bolj oziroma kdo je manj kriv, da se sindikati javnega sektorja in vladni pogajalci niso dogovorili. Zavedam se, da je za takšen dogovor vedno potrebna dobra volja, realna ocena in pa tudi odgovornost do države. To velja tako za vlado kot tudi za javni sektor. Vem pa tudi, da je okvir v proračunu za naslednji dve leti nastavljen ustrezno. Imamo možnost in priložnost, da v še večji meri spodbujamo pozitivne kazalnike, ki smo si jih priborili sami.

Dejstvo je, da se nam zmanjšuje brezposelnost, dejstvo je, da imamo stabilno gospodarsko rast, ta moment največjo v evropski skupini in da imamo tudi možnost večjega investiranja, kot v prihodnosti. Čeprav vemo, da smo vsi skupaj okvirjeni s tako imenovanim fiskalnim pravilom, da imamo sprejet nacionalni reformni program in da imamo tudi druge zaveze do raznih evropskih in tudi drugih sistemov. Danes pa menim, da ni čas, ko te zaveze postanejo edino in zveličavno zato, da se bomo lahko na ta dokument uprli. Še enkrat, potreben bo dogovor, tudi v teh urah, če temu tako rečem.

Proračun bomo ta moment v poslanski skupini SD podprli, in upali, da bo prišlo do dogovora med vlado in sindikati. Zavedam se, da bo v primeru nedogovora med vlado in sindikati narediti poslanski interventni zakon, ampak takrat se bomo mogoče se pogajali nekateri drugi. Zavedamo se, da bomo proračun zaprli poslanci. Zaenkrat pa Poslanska skupina Socialnih demokratov ta proračun v teh okvirjih podpira.”

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Socialni demokrati smo pripravili novelo zakona o SDH in pričakujemo pogovor v koaliciji

/in , , /by

Socialni demokrati smo pripravili novelo zakona o SDH, ki smo jo že septembra posredovali koalicijskima partnericama SMC in DeSUS. V SD pričakujemo, da se bo v prihodnjih tednih koalicija glede predlaganih rešitev pogovorila in zakon vložila v parlamentarni postopek. Med predlogi je tudi razširitev nadzornega sveta SDH. Med poglavitnimi rešitvami, ki jih z novelo zakona predlagamo v SD, je natančneje opredeljen postopek prodaje oz. prestrukturiranja kapitalske naložbe v državni lasti z obveznim pravilnikom, ki ga sprejme nadzorni svet SDH in s potrjevanjem skladnosti izvedbe procesa z operativnim načrtom prodaje.

Predlog predvideva sodelovanje javnosti pri pripravi sprememb in dopolnitev strategije upravljanja kapitalskih naložb države ter razširitev nadzornega sveta SDH na 10 članov po načelu enakopravne zastopanosti kapitala in dela. Pri slednjem želimo zagotoviti sodelovanje zaposlenih, sindikatov ter predstavnikov mlajše in starejše generacije. Nadzorni svet bi v šestih mesecih od uveljavitve novele zakona dopolnili s petimi predstavniki dela, obstoječi nadzorniki pa da bi ohranili svoj mandat kot predstavniki vlade, še izhaja iz predloga novele zakona.

Socialni demokrati z novelo predvidevamo obvezno soglasje nadzornega sveta pri prodaji naložb nad določeno vrednostjo, ki se določi s statutom SDH, ter preimenovanje in širitev akreditacijske (prej strokovne) komisije, ki vodi kandidacijske postopke v SDH. Predlagamo še preoblikovanje Ekonomsko-socialnega strokovnega odbora kot posvetovalnega telesa SDH v strokovne odbore – posvetovalne organe SDH, med poglavitnimi rešitvami pa je tudi predlog za uvedbo registra in akreditacijskih pogojev za nadzornike v družbah v državnem (so)lastništvu, ki jih mora pripraviti SDH.

Poziv Poslanske skupine SD vladi in sindikatom javnega sektorja glede neuspešnih pogajanj v zvezi s sproščanjem varčevalnih ukrepov

/in , /by

Socialni demokrati apeliramo na vlado in sindikate javnega sektorja, naj ponovno sedejo za pogajalsko mizo in najdejo dogovor glede sproščanja varčevalnih ukrepov.

Socialni demokrati obžalujemo, da med sindikati javnega sektorja in Vlado Republike Slovenije ni prišlo do dogovora glede sproščanja varčevalnih ukrepov. Že tradicionalna vsakoletna pogajanja žal dajejo vtis vse večjega nezaupanja, ne samo med obema pogajalskima stranema, temveč tudi med posameznimi skupinami v javnem sektorju, kot tudi med državljankami in državljani. Družbena klima s tem postaja negativna, že pregovorni prepad med javnim in zasebnim sektorjem, pa še znotraj posameznih skupin javnega sektorja, pa postaja vse večji. Zdi se kot, da obe strani vse prevečkrat taktizirata glede svojih pogajalskih zahtev pred kamerami, namesto za zaprtimi vrati.

Odgovornost za dogovor pritiče obema stranema in ni  primerno, da se to odgovornost izkorišča kot orodje za povečevanje razlik, namesto, da bi prav ta odgovornost vodila k zmanjševanju teh razlik. Brez zavedanja, da je dogovor med socialnimi partnerji bistvenega pomena, ne samo za zaprtje proračunskih dokumentov za leto ali dve, temveč, da je prav to lahko temelj napredka naše države in vseh njenih družbenih podsistemov, ne bomo prišli daleč. Zgolj sposobni bomo »krpati«, namesto, da bi ustvarjali pogoje za rast, razvoj in boljšo prihodnost.

Socialni demokrati ne oporekamo pogajanjem. Še več, menimo, da so pogajanja lahko velik izziv in priložnost za napredek, v kolikor imajo ta pozitiven naboj, zgrajen na zaupanju, in kot rečeno, jasno zavedanje o odgovornosti obeh pogajalskih strani do državljank in državljanov.

Socialni demokrati zato menimo, da je skrajni čas, da se obe pogajalski skupini znova usedeta za skupno mizo in najdeta rešitev.

Poslanec Škoberne s pobudo ministrici za izobraževanje glede zagotovitve dokončanja študija študentom predbolonjskih programov

/in , /by

Poslanec SD Jan Škoberne je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil poslansko pobudo v zvezi s prehodom na bolonjski študij za študente predbolonjskih programov, ki do konca septembra 2016 še niso uspeli zaključiti študija.

Besedilo poslanske pobude:

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič!

Veljavna zakonodaja določa, da so morali študentje predbolonjskih programov do konca septembra 2016 zaključiti študij, če so želeli zaključiti izobraževanje po predbolonjskih programih, po katerih so se vpisali. Zaradi tega smo v preteklih mesecih videli velik pritisk na visokošolske zavode, kjer je veliko število ljudi želelo zaključiti svoje izobraževanje.

Nekateri študentje iz različnih razlogov (neopravljeni izpiti, neopravljeni zagovori diplom) do konca septembra niso uspeli zaključiti starih, predbolonjskih študijskih programov, čeprav so to načrtovali. Ker so načrtovali, da bodo svoj študij zaključili, predhodno niso oddali prošnje za prehod s starega na bolonjski študijski program, da bi se jim priznale že opravljene obveznosti in da bi izvedeli, na kakšen način lahko svoj študij zaključijo po bolonjskem sistemu. Če bi študentje želeli svoj študij nadaljevati v bolonjskem sistemu že v študijskem letu 2016/2017, bi se morali predhodno do sredine septembra na prijaviti na razpis za vpis po merilih za prehode in se vpisati v novi študijski program.

Ker je marsikdo predvideval, da bo svoj študij zaključil po tem roku, se ni prijavil na razpis za vpis, na nekaterih študijskih programih pa mest za vpis po merilih za prehode sploh ni bilo. Zdaj je takim študentom onemogočen vpis v tem študijskem letu, četudi jim je za dokončanje ostala lahko tudi le ena obveznost, kar pomeni, da bi tudi po pretvorbi in priznavanju opravljenih obveznosti svoj študij lahko zaključili v čim krajšem času. Prav tako je za takšne študente po merilih za prehode predviden vpis na prvostopenjske študijske programe, čeprav je stopnja izobrazbe, ki jo študentje pridobijo po končanih starih predbolonjskih programih, izenačena s stopnjo, ki jo študentje pridobijo po končanjih drugostopenjskih, tj. magistrskih, bolonjskih programih. O več različnih zgodbah študentov je pred časom tudi pisal časnik Delo.

Upoštevajoč navedeno problematiko naslavljam naslednjo poslansko pobudo:

– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj zagotovi, da se razpiše dodaten rok za vpis po merilih za prehode, tako da se študentom, ki jim do konca septembra 2016 ni uspelo dokončati starega študija, omogoči čimprejšnje dokončanje študija po bolonjskem programu.
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj skupaj z visokošolskimi zavodi zagotovi, da se bodo študentje, ki želijo študij dokončati po bolonjskem programu, lahko vpisali v primerljiv letnik študija glede na opravljene in priznane obveznosti ne glede na stopnjo študija.

Da se mora študent, ki je na primer dokončal enega od dveh dvopredmetnih programov na Filozofski fakulteti in mu na drugem manjka samo en izpit ali zagovor diplome, najprej za eno leto vpisati na prvo bolonjsko stopnjo, nato pa naj bi še dve leti študiral na drugi bolonjski stopnji, namreč nima smisla. Zato naj se zagotovi, da lahko svoj študij (seveda ob izpolnitvi vseh zahtev po merilih za prehode) zaključi v najkrajšem možnem času. V kolikor je potrebno tudi predlagam, da MIZŠ pripravi ustrezno dopolnitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K), ki je trenutno v parlamentarni proceduri, da se uredi ta problematika.

Jan Škoberne
poslanec Socialnih demokratov

Židan na delovnem srečanju vodstva SD in županov v Žalcu: Socialni demokrati smo z argumenti za leto 2017 na vladi zagotovili 530 evrov povprečnine

/in , , , /by

V Žalcu je potekalo jesensko delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom, poslancev in ministrov ter županov iz vrst SD. Glavne teme sestanka so bile naše prioritete na lokalni in državni ravni, povprečnine in financiranje lokalnih skupnosti, priprava novele zakona o lokalni samoupravi in druge aktualne zadeve ter projekti, ki jih po Sloveniji trenutno vodijo županje in župani iz vrst SD. Gostitelj tokratnega delovnega srečanja je bil župan Občine Žalec in vodja Županskega foruma SD Janko Kos, ki je v nadaljevanju obiska predstavil še občinski projekt v žalskem mestnem parku – fontano Zeleno zlato, s katero so se v občini poklonili hmeljski dediščini.

“SD je na vladi zagovarjala dvig povprečnine in z argumenti nam je uspelo zagotoviti za leto 2017 530 evrov povprečnine na prebivalca,” je po srečanju vodstva stranke v Žalcu v izjavi za medije povedal predsednik SD Dejan Židan in dodal, da je občinam na voljo tudi investicijski denar. Na srečanju so se pogovarjali tudi o kohezijski politiki. Kot je dejal Židan, so se na srečanju dogovorili, da bodo pridobljene informacije, ki se nanašajo na kohezijsko politiko, predstavili ministrici za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenki Smerkolj.

“V SD se zavedamo, da se bo Slovenija hitreje razvijala, če se bodo tudi lokalne skupnosti hitreje razvijale. Lokalne skupnosti pa dokazujejo, da so neko gibalo razvoja tudi v času, ko je na državni ravni manj denarja za občinske naložbe,” je pojasnil Židan. Vodja županskega foruma SD Janko Kos pa je priznal, da župani so s stisnjenimi zobmi podprli predlog finančne ministrice Mateje Vraničar Erman o višini povprečnine za leto 2017, leta 2018 pa bo povprečnina znašala 536 evrov na prebivalca. “Povprečnina bi morala biti še višja, ampak se zavedamo aktualnega družbeno-ekonomskega trenutka,” je še dejal Kos.

Predsednik SD in kmetijski minister Židan se je v nadaljevanju v izjavi za medije v Žalcu odzval tudi na napoved interpelacije o delu vlade in zavrnil očitke opozicijske SDS. Po Židanovi oceni je aktualna vlada naredila zelo veliko in v tem trenutku zagotavlja varnost in stabilnost države. Židan verjame, da bo koalicija svojo funkcijo dobro opravljala do konca mandata. “Kmetijsko ministrstvo je uresničilo vseh 14 napovedanih ukrepov in še več. Najtežje je bilo Slovenijo prilagoditi evropski kmetijski politiki. Marsikdo misli, da je to samoumevno, pa ni. Uspešno smo prekinili 20-letno neracionalno delo z državnimi gozdovi, noben pred nami se ni upal tega lotiti”, je dejal Židan. Glede podpore 106 ukrepom, ki so jih predlagali slovenski obrtniki, je pojasnil, da “vlada na tem področju vodi socialni dialog skozi katerega išče konsenz”. “Da bi vsem ugodili, pa ne gre,” meni minister.

Ocenjuje tudi, da bi vlada lahko naredila še več, zato bodo v stranki še naprej spremljali izvajanje koalicijske pogodbe. Po Židanovih besedah je gospodarska rast posledica dela tudi te vlade. Število brezposelnih je letos padlo pod 100.000 in če se bo gospodarska rast nadaljevala, bomo v treh do štirih letih imeli naravno brezposelnost 50.000 do 60.000 nezaposlenih. Za Židana je napovedana interpelacija SDS legitimno sredstvo opozicije, njena naloga je, da kritizira. “Sam pa bi si želel, da bi opozicija razumela, da če je nekaj dobrega, da je to treba tudi pohvaliti. Tega pa opozicija v Sloveniji ne zmore”, je dejal prvak SD. Delo treh ministrov iz SD je Židan ocenil kot dobro, dodal je še, da je trenutna gospodarska rast posledica tudi dela vlad Boruta Pahorja in Alenke Bratušek.

V SD smo pripravili predlog zakona o rabi konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter njeno proizvodnjo v Sloveniji

/in , , /by

Poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Gorazd Prah sta na novinarski konferenci podrobneje predstavila​ ​zakonski predlog​ ​novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami – legalizacija konoplje v medicinske namene​, ki ga je pripravila Poslanska skupina SD. Cilj zakona je odpraviti neskladje v zakonu in tako na enostaven in varen način omogočiti uporabo konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter zagotoviti čimprejšnjo dostopnost​ ​konoplje kot zdravila za bolnike ter omogočiti proizvodnjo in raziskave v Sloveniji.

Predstavitev SD predloga zakona o rabi konoplje v medicinske namene from Socialni demokrati on Vimeo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je sedaj pravi čas za ukrepanje. Čas, da konopljo uvrstimo v III. skupino prepovedanih drog, za katero je dovoljena medicinska uporaba. Nadzor bi v tem primeru – kot pri ostalih zdravilih – opravljala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Tudi Zdravniška zbornica Slovenije se je izrekla o potrebnih ukrepih za uporabo konoplje v medicinske namene. S tem so pritrdili nedavnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki ugotavlja, da so države zaradi strahu pred zlorabo tako zaostrile politiko do drog, da je s tem ogrožena dostopnost zdravil za lajšanje trpljenja in bolečin.

Socialni demokrati smo te pomisleke izpostavili že ob pričetku naših prizadevanj za spremembo politike do uporabe konoplje v medicinske namene. Tako smo pripravili novelo Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), s katero želimo urediti sledeča vprašanja:

– pravilno konvencijsko poimenovanje nadzorovane snovi,

– konec prepovedi rastlinske vrste (Cannabis Sativa L.) in konvencijsko pravilna regulacija Cannabis (torej cveta, sadnih vršičkov, smole in ekstraktov),

– uvrstitev konoplje v skupino III prepovedanih drog, ki omogoča medicinsko uporabo,

– konec nerazumne omejitve gojenja konoplje samo za industrijske in prehranske namene; s tem se – po predpisih za ostala zdravila iz prepovedanih drog – dovoli medicinska pridelava konoplje v Sloveniji,

– prevzem nadzora nad konopljo s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki naj v šestih mesecih pripravi vse potrebno za začetek zakonitega gojenja konoplje v medicinske namene v Sloveniji.

SD predlog zakona o rabi konoplje v medicinske namene (ZPPPD-A) by SocialniDemokrati on Scribd

Poslanec Veber sprašuje Vlado v zvezi z delovanje agencij AZN in ATVP pri prevzemu Zavarovalnice Triglav in Save Re s strani hrvaškega Adrisa

/in , /by

Poslansko vprašanje Janka Vebra, ki ga je v zvezi z delovanjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pri prevzemu Zavarovalnice Triglav in Save Re s strani hrvaškega Adrisa danes naslovil na Vlado Republike Slovenije.

Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado Republike Slovenije:

Na 27. seji  Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko, ki je obravnaval delo ATVP in AZN, odgovorni niso pojasnili svojega delovanja v primeru netransparentnega nakupa delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re. Odgovorom so se izmikali, preusmerjali pozornost na druge teme in se sklicevali na tajnost postopkov. Ker ustreznih odgovorov na seji odbora ni bilo, postavljam to poslansko vprašanje Vladi RS. Ker člane sveta ATVP in AZN na predlog Vlade imenuje Državni zbor, od Vlade pričakujem vsebinske odgovore na zastavljena vprašanja in ne sklicevanje na nepristojnost, samostojnost agencij, posamezne zakonske člene, tajnost poslovanja in podobno.  

Hrvaška skupina Adris je znana po proizvodnji in prodaji cigaret na balkanskem trgu. V preteklosti naj bi bila povezana s celo vrsto spornih poslovnih praks. Sedaj s finančnimi sredstvi, ki so lahko tudi sumljivega izvora, agresivno kupuje delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re. Pri tem uporablja skrbniške delniške račune v tujini in tako prikriva dejansko ekonomsko lastništvo delnic in način financiranje nakupa teh delnic. Pristojne državne inštitucije ne ukrepajo. Postavlja se vprašanje ali nadzor nad kapitalskim in zavarovalniškim trgom v Sloveniji  deluje primerno.  

V preteklih letih ni bilo odkrito ali pojasnjeno nobeno t.i. »parkirišča« delnic, prodaja podjetij družbam iz davčnih oaz ali nakup podjetij z denarjem sumljivega ali nezakonitega izvora. V Sloveniji smo dvignili veliko prahu zaradi tako imenovanih tajkunov, mnogo manj je reakcij na balkanske tajkune. Ko jih začnejo preganjati državni organi v njihovih matičnih državah, pridejo k nam. Serijsko se kupujejo najboljša podjetja,  hotele in zavarovalnice v Sloveniji. Nesprejemljivo bi bilo, če nadzorne agencije podlegajo interesu zasebnih lobijev in kapitala.

Poglejmo recimo, kako delujejo primerljive inštitucije v tujini. Kot na primer ameriški SEC (Securities Exchange Commission), v zibelki razvitih kapitalskih trgov, v ZDA. Ukrepajo odločno in predvsem v realnem času. Spomnimo se primera bivšega direktorja ameriške borze Bernija Madoffa, ki je ogoljufal na tisoče investitorjev. V šestih mesecih od aretacije, so ga obsodili na 150 let zapora in odvzem vsega premoženja.  

Zaradi tega je zaupanje ljudi v državne inštitucije nizko. Ker si odgovorni posamezniki zaupanja ljudi ne pridobijo s svojim delom in ravnanjem. To moramo pri nas spremeniti.

Zato Vladi Republike Slovenije zastavljam naslednja vprašanja:

1. Vprašanja glede delovanja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN):

1.1. Kako je lahko AZN dal soglasje hrvaškemu Adrisu za povečanje deleža v Savi Re na 20%, ko je v času izdaje soglasja Adris imel v lasti že 19% Save Re, zakonito dovoljenje AZN pa le za 10% lastništva? Ali so sprožili primerne postopke glede prikritega prevzema in glede tega dali ovadbe pristojnim državnim organom?
1.2. Ali je AZN preveril druge skrbniške račune, ki imajo v lasti delnice Save Re, ter Zavarovalnice Triglav in ugotovil njihovega končnega, ekonomskega lastnika?
1.3. Koliko delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re je danes (skupaj posredno ali neposredno) že v lasti hrvaškega Adrisa?

2. Vprašanja glede delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP):

2.1. Ali je ATVP preveril, kdaj je hrvaški Adris začel kupovati delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re?
2.2. Ali je ATVP poskrbel za primerno obveščanje malih delničarjev, da hrvaški Adris prevzema oziroma očitno kupuje vseh 100% izdanih delnic Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Sava Re, od vsega začetka?
2.3. Kaj konkretno so naredili, da bi preprečili škodo malim delničarjem obeh zavarovalnic?
2.4. Ali je ATVP zaslišal člane uprave Zavarovalnice Triglav in člane uprave Save Re, člane uprave in člane nadzornega sveta Modre zavarovalnice, ali obstajajo kakšni pisni ali ustni dogovori med člani uprave obeh zavarovalnic in prevzemnikom hrvaškim Adrisom? Ni namreč verjetno, da bi hrvaški Adris kupoval delnice brez tihe podpore uprav Zavarovalnice Triglav in Save Re.

Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!