V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig – Enoti Pekre je potekala sklepna slovesnost ob počastitvi 25. obletnice pekrskih dogodkov, spominskega dne Mestne občine Maribor. Osrednja govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, slovesnosti pa je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ministrica Katič je, kot je uvodoma dejala, počaščena, da so jo povabili sem, v Pekre, ob 25. obletnici dogodkov, ki so se zapisali v našo zgodovino. “Dogodkov, ki govorijo o vašem pogumu ter veliki srčnosti in ljubezni do domovine. Maja leta 1991 se je tu jasno pokazalo, da slovenski narod ne bo dopustil samovoljnosti zvezne armade. Da ne bo dopustil njene agresije. Da bo nadaljeval svojo pot do samostojnosti in suverenosti. Da s tem misli nadvse resno in da ga ne bo omajala nobena grožnja. Sama sem bila takrat na pragu odraslosti. Dogajanje v Mariboru in Pekrah sem doživljala kot nekaj resnično prelomnega. Danes kot ministrica za obrambo Republike Slovenije, države, za katero ste se v Mariboru tako odločno zavzeli, gledam na upor v Pekrah še z večjim spoštovanjem,” je ob tem poudarila ministrica, ki verjame, da se prava moč človeka in naroda pokažeta v težkih časih.
“In maja 1991 se je ta moč zares pokazala. Tako v pogumu pripadnikov 710. učnega centra v Pekrah kot enote Teritorialne obrambe, ki je varovala širše območje centra. In tudi v pogumu milice, ki je zavarovala Mariborčanke in Mariborčane pri pohodu v obkoljene Pekre. Pokazala se je v odločnosti takratnega vodstva mariborske občine z županjo Magdaleno Tovornik in v neustrašnosti predstavnikov medijev, ki so novico o Pekrah ponesli v svet. To ni bila samo novica, to je bilo jasno sporočilo, da se Slovenija ne bo predala. To je bilo sporočilo, da je slovenski narod močnejši od agresorja, ki ni hotel sprejeti volje naših ljudi, jasno izražene na plebiscitu. In prava moč se je seveda pokazala tudi v srčnosti vseh vas, Mariborčank in Mariborčanov ter prebivalcev Radvanja, Peker, Limbuša in drugih krajev, ki ste se kot civilisti uprli oboroženi zvezni armadi ter pokazali veliko domoljubje in zaupanje v našo mlado državo. Oblikovanje novega obrambnega sistema in lastne vojaške sile je bil gotovo eden bistvenih korakov slovenskega osamosvajanja. Pri tem je seveda treba poudariti ključno vlogo Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila predpogoj za začetek slovenskega vojaškega osamosvajanja. Brez tega prelomnega državotvornega projekta osamosvojitve ne bi mogli uresničiti. S tem pomembnim mejnikom je začela nastajati slovenska vojska, oborožena sila, ki je res naša. Drugi mejnik pa je gotovo 15. maj 1991 – dan, ko so se slovenski fantje v Sloveniji in v slovenskem jeziku začeli usposabljati za obrambo svoje domovine. Pot do tega velikega dogodka je bila tlakovana z velikim domoljubjem, pa tudi rezultat izkušenj in znanja na obrambnem področju,” je ob tem dejala ministrica za obrambo ter v nadaljevanju orisala takratno dogajanje.
“Marca 1991 je Republiški sekretariat za ljudsko obrambo začel pripravljati prva centra za usposabljanje vojaških obveznikov v Pekrah in na Igu. Nova učna centra sta v času, ko Slovenija še ni bila razglašena kot država, prevzela izobraževanje in usposabljanje slovenskih nabornikov. Inštruktorji so se tega izziva lotili z velikim zanosom. 23. maja 1991, dober teden po sprejemu nabornikov, pa so Pekre postale prizorišče boja za obrambo na novo nastajajoče države in njene vojske. JLA je na podlagi že rešenega incidenta, ki ga je v resnici sama povzročila, obkolila učni center in zahtevala izročitev nabornikov. Pripadniki prve generacije braniteljev slovenske domovine ste se junaško spopadli s situacijo, ko je bilo v vas naperjeno orožje in ste zrli v oklepnike agresorske vojske. Bili ste odločni in močno ste se zavedali, da bi vsaka neustrezna gesta lahko sprožila oborožen spopad s tragičnimi posledicami. To se ni zgodilo. Izsiljeni konflikt se po vaši zaslugi ni razvil v oborožen spopad neslutenih, zelo verjetno tragičnih posledic. Kljub nevarnim in razburljivim dogodkom ste ohranili prve slovenske nabornike žive in zdrave, tako kot ste obljubili njihovim staršem. Dovolite, da vam izrazim veliko hvaležnost in priznanje za ta pogumna, domoljubna in trezna dejanja.”
Posebej je ministrica v govoru izpostavila pogum Mariborčank in Mariborčanov: “Tudi Mariborčanke in Mariborčani ste bojevali svoj pogumni boj. Uprli ste se grozečim kolonam oklepnikov po svoji prestolnici in okolici. Neizmerno pogumno ste se odzvali ob zvijačni in za demokratične standarde nedoumljivi ugrabitvi poveljnika Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko Vladimirja Miloševiča med pogajanjem v poslopju civilne oblasti. Žal pa se uvod v osamosvojitveno vojno ni končal brez žrtev. Med protesti pri takratni vojašnici vojvode Mišića je 24. maja 1991, po izpustitvi poveljnika Miloševiča iz pripora v njej, pod oklepnikom JLA tragično izgubil življenje Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju. Takrat je postalo jasno, da bo obramba naše mlade države neizprosna.” Ministrico veseli, da je lahko v Pekrah pozdravila nabornike 1. generacije oboroženih sil: “V vsem tem težkem obdobju pa je prišel tudi slovesen znameniti 2. junij 1991, dan, ko je bila v 710. učnem centru v Pekrah prvič izrečena beseda PRISEGAM. To je bila prisega slovenskemu narodu, ki je še tistega junija prvič v zgodovini razglasil svojo samostojno in suvereno državo.”
“Pesnik Janez Menart je takrat posebej za prve redne vojake Republike Slovenije napisal pesem Slovenska pomlad.
Njegova pesem se začne z besedami:
»Drevo slovenstva raste tisoč let
In zdaj prišla je velika pomlad,
Ko docvetel je hrepenenja cvet
In že zori svobode zlati sad.«
Spoštovani, 25 let že uživamo ta sad, srečo, da živimo v svobodni in samostojni državi. Zato ste lahko vsak od vas in vsi skupaj ponosni na svojo vlogo v teh prelomnih časih. In prav vsi smo odgovorni, da ta sad, o katerem je govoril pesnik, ohranjamo, hkrati pa se podajamo v nove izzive. In verjamemo v zmago. Dogodki iz osamosvojitvenega obdobja in pred njim so dokaz, da se naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, zna poenotiti in združiti. Da zna presojati o svojih željah in se odločiti za pot, ki vodi do njihove uresničitve. Ti dogodki so dokaz, da lahko posameznik s svojo vizijo pomembno prispeva k njihovi uresničitvi. Vendar brez povezovanja vseh, ki so se zavedali pomembnosti odločitve, ki je tlela v slovenskem narodu, tega skupnega cilja ne bi dosegli. Samo skupaj smo močnejši! To je tudi priložnost, da si vzamemo čas, da našim mladim še bolj zavzeto kot sicer predstavimo glavne dogodke iz tega obdobja, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Vsaka generacija nosi svoje breme. Zaupajmo mladim, opremimo jih z našimi izkušnjami ter jim omogočimo pot, da se bodo dokazali in prevzemali pomembno vlogo v družbi. Ne pozabimo, da so v naši zgodovini, tako v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju kot vojni za samostojno Slovenijo, prav mladi opravili veliko pomembnih dejanj, je ob tem dejala ministrica Katič ter poudarila, da »za vse nas bo Maribor vedno mesto poguma in upora za pravično stvar. Mesto, v katerem je general Maister prevzel vojaško oblast. Mesto prvega upora proti okupatorju leta 1941 in mesto, v katerem smo Slovenci več kot jasno napovedali, da smo se odločili upreti s svojo vojsko, ki se je pripravljena z orožjem boriti za to, da Slovenija prvič v zgodovini postane samostojna država.”
Na koncu je ministrica čestitala Mariborčankam in Mariborčanom ob bližajočem se spominskem dnevu Mestne občine Maribor ter izpostavila, da se “ob današnjem dnevu in bližajoči se 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije oziroma 25-letnici njene samostojnosti in suverenosti še toliko močneje zavedamo, da ste med nami ljudje, ki ste storili prav vse, kar je bilo v vaši moči, za uresničitev dolgoletnega hrepenenja Slovencev po lastni državnosti. To so dnevi, ko je prav, da kljub usmerjenosti v reševanje aktualnih težav izrazimo svoje veselje, da živimo v svobodni in samostojni domovini. Ob tej slovesni obletnici pa na Ministrstvu za obrambo z mešanimi občutki spremljamo aktualne dogodke. Nerazumljivo je, da se srečujemo z opustitvijo sodnega pregona proti tistim, ki so se borili proti osamosvojitvi in povzročili žrtve ter razdejanje. Nerazumljivo, da se srečujemo s poskusi pregona tistih, ki so sodelovali pri zaščiti plebiscitarne odločitve slovenskega naroda, da ustvari samostojno državo. Kar je bilo zgodovinsko dejanje, vredno najglobljega spoštovanja in hvaležnosti,” ter se iskreno zahvalila vsem, “ki ste tlakovali našo pot v samostojnost in suverenost. Velika hvala veteranom vojne za Slovenijo iz Teritorialne obrambe in Milice, ki ste za našo državo in vse nas tvegali svoje življenje. Vsem skupaj želim prijetno praznovanje. Verjamem, da bomo danes tu, ob spominu na pekrske dogodke, okrepili medsebojno zaupanje in enotnost v prizadevanju za dobro Republike Slovenije. Hvala in srečno,” je zaključila ministrica.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je sicer pred slovesnostjo v centru odprla stalno razstavo Življenje in delo v 710. učnem centru Pekre, ki jo je v sodelovanju z zvezo MORiS in Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravilo Društvo vojnih veteranov Pekre-Ig 1991. V okviru prireditev v počastitev 25. obletnice pekrskih dogodkov je bil istega dne organiziran tradicionalni spominski pohod od centra v Pekrah do Vojašnice generala Maistra in nazaj, ekipe Ministrstva za obrambo, Zveze slovenskih častnikov, Vojašnice generala Maistra in Mestne občine Maribor so se v Vojašnici generala Maistra pomerile v nogometu, v Kadetnici pa je bil dan odprtih vrat.
