Zadnji ples pred nevihto

Po zadnjem soočenjem med Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom je tekma za Belo hišo prešla v ciljno ravnino. Potem ko je Trump kmalu po prvem soočenju sporočil, da je zbolel za covidom-19 (ali je bil okužen že med soočenjem, še vedno ni jasno), in je predvideno drugo soočenje odpadlo, sta se kandidata soočila še zadnjič. Zadnje soočenje je bilo sicer manj cirkusantsko; oba kandidata sta nagovarjala predvsem svojo bazo in se osredotočala na tiste volivce, za katere sta prepričana, da jima lahko prinesejo zmago na volitvah. Seveda pa sta našla čas tudi za izpostavljanje napak in kritiziranje drug drugega.

Strah, da bo Trump na soočenjih premočno porazil Bidna, je bil odveč. Biden je kot izkušen politik in nekdanji podpredsednik soočenja preživel brez večjih prask; nekateri celo trdijo, da je na teh dveh soočenjih močno utrdil svojo prednost pred aktualnim predsednikom. Ampak to pravijo ankete. Takšne ankete, kot so v dnevih pred volitvami leta 2016 napovedovale suvereno zmago Hillary Clinton. Analitiki sicer trdijo, da so ustrezno prilagodili metodologijo, vendar v demokratskem taboru nikakor ne popuščajo. V zadnjih dneh so se v kampanjo aktivno vključili tudi nekdanji predsednik Barack Obama in vsi drugi, ki bi kakorkoli lahko pomagali do demokratske zmage na prvi torek v novembru. Bidna so podprli celo nekateri vidni republikanci. Tako Biden in sploh Trump sta v se v zadnjih dneh predvsem osredotočila na t.i. »swing« države, ki bodo tokrat odločile volilno tekmo (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin ter Florida). Pri čemer je Biden poskušal s svojo kampanjo nagovoriti tudi volivce v zveznih državah, ki so do sedaj že dolgo tradicionalno podpirale republikanske kandidate (npr. Teksas in Georgia).

V senci predsedniške tekme kot vedno poteka še ena. Američani tudi tokrat ne bodo odločali samo o predsedniku, ampak tudi o senatu, predstavniškem domu in položajih na zveznih ravneh. In tukaj lahko republikanska stran doživi največji poraz – če bo prišlo do t. i. »modrega vala« podpore demokratom kot izraza nezadovoljstva nad Trumpom in servilnimi republikanci. Potencialna izguba Bele hiše in podpore v kongresu seveda ni nepomembna; a spremembe na zvezni ravni lahko povzročijo zasuk v ameriški politiki, ki bo trajal celo desetletje. Vodilna politična garnitura bo namreč po letošnjem popisu, ki ga v ZDA izvedejo vsakih deset let, na novo zarisala volilna okrožja, kar lahko bistveno spremeni razmerja moči, saj so leta 2010 republikanci meje okrožij opredelili močno v svojo korist.

Vseh Trumpovih afer in stranpoti ne moremo niti našteti. In če nam je Biden všeč ali ne, te volitve bodo referendum o Trumpu. Republikanska stranka je izgubila svojo identiteto in je v zamenjavo za davčne odpustke za bogate in izvolitev konservativnih sodnikov predala vodenje stranke Abrahama Lincolna nekomu, ki odkrito koketira z rasisti in desničarskimi skrajneži. In posledice takšnega delovanja – ne samo za republikance, ampak za desno politiko v svetu – se že kažejo.

To je dokazal tudi predsednik Vlade Republike Slovenije, ki je javno podprl Donalda Trumpa in se s tem neslavno zapisal na napačno stran zgodovine – ne glede na to, kdo bo naslednja štiri leta živel v Beli hiši. »Moralni lok vesolja je dolg, a se nagiba k pravičnosti,« se glasi najljubši Obamov citat Martina Luthra Kinga. In čeprav verjamem, da Janez Janša postane živčen, če sliši za kakršenkoli moralni ali – bog ne daj! – ustavni lok, je resnica v tem, da je prav on sam kronski dokaz izvoza najslabšega, kar pod Trumpom ponuja ameriška politika. Najlepše primere zapisanega najdemo na njegovem profilu na Twitterju, propagandni stroj njegove stranke pa deluje kakor iz priročnika Trumpovega nekdanjega vodja kampanje in stratega ter svetovalca Steva Bannona, ki se je proslavil s desničarsko propagandno stranjo Breitbart. Kar je bilo še včeraj v ZDA, je danes tudi v Sloveniji.

Zato je pomembno, kaj se bo zgodilo 3. novembra v ZDA. Ni vseeno, kdo je predsednik največje vojaške in gospodarske velesile ter kam se bo obrnila smer zgodovine. Pod Bidnom seveda ne bo prišlo do revolucije; prav nasprotno, kar Biden ponuja, je v bistvu vrnitev ZDA nazaj v čase, ko je bil Obamov podpredsednik. Ampak morda je v teh norih časih in po štirih letih resničnostnega šova Donalda Trumpa prav to tisto, kar v ZDA potrebujejo: mir in stabilnost.

Ampak o tem bodo odločali ameriški volivci. Letos jih je rekordno veliko glasovalo predčasno in po pošti. Samo upamo lahko, da ne bo prišlo do mukotrpnega in dolgotrajnega preštevanja glasov, pri čemer bi na koncu imelo zadnjo besedo ameriško vrhovno sodišče – tako kot leta 2000 na Floridi. Ali bomo namesto volilnega večera spremljali volilni teden ali celo mesec, je odvisno od tega, kako tesen bo rezultat. Kako bodo tokrat odločili tiha večina in tisti nekdanji demokratski volivci modrih ovratnikov, ki so leta 2016 dali priložnost bogatašu Donaldu Trumpu in ki jih danes nagovarja dolgoletni politik iz delavske družine Joe Biden, bomo videli v kratkem. Tako ali drugače nas po volitvah čaka politična nevihta v ZDA, ki jo bomo občutili tudi pri nas.