Fajon: "Če ne bomo danes pripravljeni na begunce, bomo jutri tvegali več!"

“Begunstvo danes in jutri” je bil naslov javne razprave, ki jo je v četrtek, 16. julija, organizirala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) v ljubljanski kavarni SEM. Na njej so mnenja z gostiteljico in zbranim občinstvom soočili Nina Gregori z Ministrstva za notranje zadeve, Andrej Šter z Ministrstva za zunanje zadeve, Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga, Klemen Mihelič iz humanitarne ustanove H.O.P.E. in Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM.

“Če ne bo Slovenija danes pripravljena na begunce, bo jutri tvegala več. Begunci prihajajo na evropska tla, v to jih silijo vojne, nasilje in revščina na Bližnjem vzhodu in Afriki, poleti jih lahko pričakujemo še več. Val moramo zajeziti tam, kjer se je začel, v kriznih žariščih, a hkrati moramo pomagati tistim, ki obupano iščejo golo preživetje. Slovenija ima moralno odgovornost. Brez javne razprave o begunstvu, razbijanja stereotipov in strahov, priprave ustreznih nastanitev in programov za vključitev beguncev v družbo, si bomo dolgoročno ustvarili večji problem. Ljudem bomo dali priložnost, da ne bodo prisiljeni beračiti na cestah, živeti v getih ali se zatekati h kriminalu, ne bomo odgovorni za izgubo novih človeških življenj, zmanjšali bomo varnostna tveganja. Ne le v Sloveniji, ampak na evropskih tleh na sploh, saj je odgovornost za begunce skupna. Ne pozabimo, da smo bili tudi Slovenci v zgodovini begunci,” je dejala Tanja Fajon, ki se sicer zaveda občutljivosti in teže problematike, a opozarja, “da se moramo o beguncih pogovarjati z begunci in s stroko, ki ima izkušnje, da bi laže naslovili vsa odprta vprašanja.”

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je potrebno rešitev poiskati na evropski ravni. Slovenija mora biti ob tem solidarna in prevzeti svojo vlogo. Nina Gregori je pripomnila, da temo migracij ne smemo potiskati v politično ozadje, Faila Pašić Bišić pa je nato dejala: “Politiko pogosto kreirajo tisti, ki nimajo večkulturnega ozadja, ter da sta sožitje in sobivanje temelja vsake demokratične družbe. Nič o beguncih brez beguncev.” O svojih dolgoletnih izkušnjah iz človekoljubnega dela z begunci v podsaharski Afriki sta spregovorila tudi Tomo Križnar in Suleiman Jamous. “Razlika med sprejemanjem beguncev iz Balkanskih vojn in med današnjimi je strah pred odprtim dialogom,” je dodal Andrej Šter, Klemen Mihelič pa je zaključil: “Človeški nagon je pomagati človeku v stiski.”

Evropski parlament pripravlja samoiniciativno poročilo o migracijah, o katerem bo pristojni odbor LIBE razpravljal predvidoma oktobra. Poslanci imajo v razpravi trenutno dva delovna dokumenta o solidarnosti in varnih in pravnih poteh v Evropo. O porazdelitvi bremena in večjim ukrepom v pomoči beguncem bodo v ponedeljek govorili tudi pristojni ministri EU.