Tanja Fajon se je v družbi podpredsednika Matjaža Nemca in evropskega poslanca dr. Milana Brgleza srečala s predstavniki Centra nevladnih organizacij Slovenije, ki je krovna organizacija NVO.
Tanja Fajon, koordinatorica za Schengen v EP, s komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson in kolegi iz vodstva skupine S&D o razmerah v schengenskem prostoru in na grških otokih.
Skupina 45 evropskih poslancev, je na EK in Svet poslalo poziv, naj se odzoveta na porast sovraštva. Pozvali so tudi k zaščiti temeljnih vrednot EU, predvsem človekovih pravic in pravic manjšin, so zapisali v pismu, pod katerim je prvi podpisan evropski poslanec S&D Brglez.
EP je danes potrdil ločitveni sporazum med EU in Združenim kraljestvom. SD so ob tem izrazili obžalovanje, da je tok odločitev privedel do trenutka, ko nas do polnega izstopa Združenega kraljestva iz EU loči le še nekaj dni.
V Evropskem parlamentu je Tanja Fajon ob predstavitvi prioritet Hrvaškega predsedovanja Svetu EU poudarila, da je potrebno vrniti zaupanje v vladavino prava in spoštovanje danih zavez.
V čas nove Evropske komisije stopam odločena, da se bom vsak dan borila, da uresničimo, kar smo obljubili ljudem. Evropski standard minimalnega dohodka, prepoved uvoza blaga izdelanega z otroškim delom, boj proti davčnim utajam, vladavina prava in širitev unije ostajajo moje prioritete.
V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”
Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.
Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.
Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.
Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?
Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson
Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita
Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”
Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.
Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”
V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.
Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.
Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.
Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Boj proti davčnim utajam je v ospredju naših načrtov, da povečamo davčno pravičnost, zmanjšamo neenakosti in Evropo bolje pripravimo na prihodnost.
Nosilca evropske liste SD Tanja Fajon in Matjaž Nemec sta danes pozvala k oblikovanju levo-leve-zelene napredne večine v Evropskem parlamentu. Po njunih besedah ima Evropa vrsta uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. “Ne zato, ker tega ne bi znali, ampak ker za velike napredne korake naprej nismo imeli prave večine”, pravi Tanja Fajon. Ocenjuje, da je dosedanja volilna kampanja pokazala, da ima SD z drugimi naprednimi gibanji skupne ideje in rešitve: “Prav včeraj smo Socialni demokrati govorili o uvajanju evropskega 35-urnega delavnika, danes o tem govori tudi Levica.” Oblikovanje takšne napredne večine v Evropskem parlamentu predstavlja pravo alternativo politiki Evropske ljudske stranke, ki je očitno v krizi. “Od znotraj jo ruši Orban, od zunaj jo najeda Salvini. To ni več politična sila, ki bi predstavljala rešitev za Evropo,” pravi Fajonova, “zato imamo sedaj priložnost, da evropski ideji z drugačno, napredno politično večino damo nov zagon pri soočanju z veliki notranjimi in zunanjimi izzivi.”
“Zato danes napredne politične sile vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike in zamere med nami. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da v Evropi oblikujemo levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.
Ob tem sta ocenila še dosedanji potek volilne kampanje v Sloveniji in po Evropi ter predstavila pričakovanja in načrte SD do zaključka volilne kampanje. “Med sorodnimi silami je treba začeti graditi zaupanje in sodelovanje,” je poudarila Tanja Fajon. “Začeti je potrebno oblikovanje progresivnega zavezništva v Sloveniji in v Evropi s ciljem, da damo dodaten zagon naprednim političnim silam v tej volilni kampanji in utirimo oblikovanje napredne evropske večine v novem Evropskem parlamentu,” je napovedala nosilka liste SD.
“Zato danes napredne politične sile Socialni demokrati vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike med nami, zamere in egocentrizem. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da bomo kljub razlikam med nami v Evropi oblikovali levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.
“Nova evropska družbena pogodba, naše euro deal, je ta napredna večina. S tem sodelovanjem pokažimo ljudem, da smo pripravljeni in vredni njihovega zaupanja. Da smo vredni njihovega glasu, ker je to glas za spremembe v Evropi, da postane napredna, demokratična, zelena, solidarna, pravična, naša, je povedala nosilka liste in podpredsednica Socialnih demokratov.
Tanja Fajon je danes pojasnila, da je kampanja Socialnih demokratov za evropske volitve v polnem teku. Pred nami je še odločilnih deset dni volitev. “Vsak dan smo na terenu, po krajih in mestih po Sloveniji, naša ekipa kandidatov se je v dosedanjem teku kampanje pokazala kot najbolj aktivna in z veliko energije,” je naštela Tanja Fajon. “Na terenu slišimo ljudi, ki vedo, kaj nam je prineslo članstvo v EU, a vedo tudi, česa se bojijo, kaj jim manjka, kaj hočejo od Evrope,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da zato potrebuje Evropa spremembe. “Mi to spremembo vidimo tudi v oblikovanju nove evropske napredne večine,” je poudarila nosilka liste SD.
“Evropa ima sicer vrsto uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. Ne zato, ker tega ne bi znali ali hoteli, ampak zato, ker za velike napredne korake nismo imeli prave večine,” je bila jasna Tanja Fajon. “Tudi nas ne zanima stopicanje na mestu, vzdrževanje statusa quo, nas zanimajo spremembe, skupna akcija, da rešimo probleme, zagon evropskega projekta, da bomo bolj varni, bolje pripravljeni, bolj povezani. Za to potrebujemo pravo večino,” je pojasnila Tanja Fajon.
“Več kot deset let nam dopovedujejo, da je socialna demokracija v Evropi v krizi, a danes lahko vidimo prerojeno moč in energijo socialne demokracije v Španiji, na Portugalskem in Finskem ter drugje,” je naštela podpredsednica SD. “Naš skupni vodilni kandidat Frans Timmermans iz debate v debato ustvarja momentum, ki dokazuje, da je najprepričljivejši kandidat za vodenje nove Evropske komisije z napredno in proevropsko agendo,” je izpostavila Tanja Fajon. To daje vsem nam nov zagon. “V Sloveniji velja, da imamo najboljšo ekipo kandidatov, da imamo prepričljiv evropski program korenitih sprememb za Evropo,” je naštela nosilka liste. “Ker verjamemo v Evropo, vemo, da je potrebna sprememb, da spet zgradimo in okrepimo zaupanje ljudi vanjo,” je povedala Tanja Fajon.
Matjaž Nemec je izpostavil, da ne glede na to, kaj je vprašanje, je Evropa odgovor, saj Evropa ni problem, Evropa je rešitev. Po njegovem mnenju so konservativci zbrani v Evropski ljudski stranki v krizi. Tisti konservativci, ki so 15 let obvladovali večino evropskih držav in evropske institucije ter Evropo vodili v napačno smer, vključno z brexitom. “Vidimo, da se na evropski ravni dogaja tisto, kar smo pred dvema tednoma videli v Španiji, ekstremna desnica najeda zmerno desnico,” je izpostavil Nemec. “Orban jo ruši od znotraj, Salvini jo ruši od zunaj, kar je nevarno za prihodnost Evrope,” je opozoril Nemec.
“Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razpad povezave. Problemi pred nami terjajo sodelovanje. Boljše, učinkovitejše, pravičnejše. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni vzpon nacionalistov in populistov. Izzivi pred časom zahtevajo, da se bolje in pametneje povežemo. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razmah sovraštva in laži, ampak vztrajno in potrpežljivo ustvarjanje zaupanja za to, da povečamo moč sprememb. Zgodovina nas je z bolečimi izkušnjami naučila, da kadar se na levici drobimo, zunaj koraka fašizem,” je povedal Matjaž Nemec.
“V Sloveniji in v Evropi vidimo, da si stranke na levici v veliki meri prizadevamo za enake cilje in da nas pri tem v veliki meri usmerjajo tudi enake vrednote. Gre za skupne cilje, ki odpirajo priložnost za skupne politike in skupne akcije. Med nami so tudi razlike. A te razlike so zgolj nianse v primerjavi z vrednostnim prepadom, ki nas loči od populističnih in nacionalističnih gibanj, ki kažejo na svoj politični vzpon v naši soseščini in po Evropi. Tega sodobnega pohoda na Rim ne moremo ustaviti razklani,” je opozoril Matjaž Nemec.
“Socialni demokrati, kot socialisti in demokrati, kot napredna politična družina, želimo začeti krepiti sodelovanje in zato je najpomembnejši korak, da Evropo opremimo z močjo, da skupaj odgovorimo na velike notranje in zunanje izzive, ravno napredna politična večina v Evropi,” je še poudaril Nemec.
“Prepričani smo, da lahko, če pokažemo to voljo, damo naprednim silam v Sloveniji nov zagon. Pokažimo, da sodelovanje na lestvici naših vrednot vedno premaga tekmovanje. To je Evropa. Evropa je sodelovanje. To ni vedno lahko in skoraj vedno je težko. A skupaj smo v desetletjih po vojni v Evropi oblikovali največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini in tukaj ustvarili prostor najvišjih standardov človeškega in okoljskega razvoja,” je izpostavil Matjaž Nemec. Tanja Fajon je na vprašanje, komu točno je namenjen današnji poziv, pojasnila, da Socialni demokrati poziv usmerjamo naprednim silam, ki vidijo v Evropi rešitev in ne problem. “Vidimo na primer, da imamo mnogo skupnih pogledov z Levico in s skupno listo Povežimo se, Piratov, Ekologov brez meja, Liste kolesarjev in pešcev. Vidimo, da se lahko drug od drugega veliko naučimo in da lahko s sodelovanjem ustvarimo ambiciozne in izvedljive rešitve,” je povedala nosilka liste in podpredsednica SD Tanja Fajon.
Ob tem je dodala, da v tej volilni kampanji Socialni demokrati vidimo ideje in stališča Levice, s katero nas povezuje tudi sporazum o sodelovanju z vlado in marsikateri skupni projekt. “Slišimo ideje liste Povežimo se kot povezave vrste list in gibanj z zeleno in progresivno agendo,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da podobno vidimo tudi v Evropi – med Evropskimi zelenimi in Evropsko levico.
“V dosedanjih debatah in soočenjih vidimo ideje, znanje in voljo, da kot skupnost resno nagovorimo izzive: socialne, ekonomske in politične neenakosti, podnebne spremembe, nakopičeni okoljski problemi, digitalizacijo in robotizacijo, velike tehnološke spremembe, razpadanje multilateralne svetovne ureditve in primata mednarodnega prava, varnostne izzive in pomanjkanje zaupanja, učinkovitost institucij in demokratičnost unije, enake možnosti žensk in moških, participacijo državljanov,” je zaključila Tanja Fajon na novinarski konferenci.
Kaj pa liberalne stranke v ALDE?
Z liberalno sredino sodelujemo v vladi in tudi na evropski ravni imamo dovolj skupnih točk in vrsto skupnih rezultatov. Pri stvareh, ki so nam skupne, hočemo sodelovati. A naš poziv je najprej usmerjen k tistim, s katerimi nas povezuje prepričanje, da je prevladujoča konservativna in neoliberalna logika mnoge pustila na cedilu, da je zatajila vladavino prava in da moramo za povezane probleme v družbi in v svetu ustvarjati povezane odgovore, ki zahtevajo tudi spremembe v našem ekonomskem modelu, višje socialne standarde, skupni glas Evrope v svetu in aktivno soočenje s podnebnimi spremembami ter pravičen prehod v trajnostno družbo.
