V Evropskem parlamentu je Tanja Fajon ob predstavitvi prioritet Hrvaškega predsedovanja Svetu EU poudarila, da je potrebno vrniti zaupanje v vladavino prava in spoštovanje danih zavez.
V čas nove Evropske komisije stopam odločena, da se bom vsak dan borila, da uresničimo, kar smo obljubili ljudem. Evropski standard minimalnega dohodka, prepoved uvoza blaga izdelanega z otroškim delom, boj proti davčnim utajam, vladavina prava in širitev unije ostajajo moje prioritete.
V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.
“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”
Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.
Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.
Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.
Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?
Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson
Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita
Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”
Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.
Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”
V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.
Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.
Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.
Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Boj proti davčnim utajam je v ospredju naših načrtov, da povečamo davčno pravičnost, zmanjšamo neenakosti in Evropo bolje pripravimo na prihodnost.
Nosilca evropske liste SD Tanja Fajon in Matjaž Nemec sta danes pozvala k oblikovanju levo-leve-zelene napredne večine v Evropskem parlamentu. Po njunih besedah ima Evropa vrsta uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. “Ne zato, ker tega ne bi znali, ampak ker za velike napredne korake naprej nismo imeli prave večine”, pravi Tanja Fajon. Ocenjuje, da je dosedanja volilna kampanja pokazala, da ima SD z drugimi naprednimi gibanji skupne ideje in rešitve: “Prav včeraj smo Socialni demokrati govorili o uvajanju evropskega 35-urnega delavnika, danes o tem govori tudi Levica.” Oblikovanje takšne napredne večine v Evropskem parlamentu predstavlja pravo alternativo politiki Evropske ljudske stranke, ki je očitno v krizi. “Od znotraj jo ruši Orban, od zunaj jo najeda Salvini. To ni več politična sila, ki bi predstavljala rešitev za Evropo,” pravi Fajonova, “zato imamo sedaj priložnost, da evropski ideji z drugačno, napredno politično večino damo nov zagon pri soočanju z veliki notranjimi in zunanjimi izzivi.”
“Zato danes napredne politične sile vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike in zamere med nami. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da v Evropi oblikujemo levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.
Ob tem sta ocenila še dosedanji potek volilne kampanje v Sloveniji in po Evropi ter predstavila pričakovanja in načrte SD do zaključka volilne kampanje. “Med sorodnimi silami je treba začeti graditi zaupanje in sodelovanje,” je poudarila Tanja Fajon. “Začeti je potrebno oblikovanje progresivnega zavezništva v Sloveniji in v Evropi s ciljem, da damo dodaten zagon naprednim političnim silam v tej volilni kampanji in utirimo oblikovanje napredne evropske večine v novem Evropskem parlamentu,” je napovedala nosilka liste SD.
“Zato danes napredne politične sile Socialni demokrati vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike med nami, zamere in egocentrizem. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da bomo kljub razlikam med nami v Evropi oblikovali levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.
“Nova evropska družbena pogodba, naše euro deal, je ta napredna večina. S tem sodelovanjem pokažimo ljudem, da smo pripravljeni in vredni njihovega zaupanja. Da smo vredni njihovega glasu, ker je to glas za spremembe v Evropi, da postane napredna, demokratična, zelena, solidarna, pravična, naša, je povedala nosilka liste in podpredsednica Socialnih demokratov.
Tanja Fajon je danes pojasnila, da je kampanja Socialnih demokratov za evropske volitve v polnem teku. Pred nami je še odločilnih deset dni volitev. “Vsak dan smo na terenu, po krajih in mestih po Sloveniji, naša ekipa kandidatov se je v dosedanjem teku kampanje pokazala kot najbolj aktivna in z veliko energije,” je naštela Tanja Fajon. “Na terenu slišimo ljudi, ki vedo, kaj nam je prineslo članstvo v EU, a vedo tudi, česa se bojijo, kaj jim manjka, kaj hočejo od Evrope,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da zato potrebuje Evropa spremembe. “Mi to spremembo vidimo tudi v oblikovanju nove evropske napredne večine,” je poudarila nosilka liste SD.
“Evropa ima sicer vrsto uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. Ne zato, ker tega ne bi znali ali hoteli, ampak zato, ker za velike napredne korake nismo imeli prave večine,” je bila jasna Tanja Fajon. “Tudi nas ne zanima stopicanje na mestu, vzdrževanje statusa quo, nas zanimajo spremembe, skupna akcija, da rešimo probleme, zagon evropskega projekta, da bomo bolj varni, bolje pripravljeni, bolj povezani. Za to potrebujemo pravo večino,” je pojasnila Tanja Fajon.
“Več kot deset let nam dopovedujejo, da je socialna demokracija v Evropi v krizi, a danes lahko vidimo prerojeno moč in energijo socialne demokracije v Španiji, na Portugalskem in Finskem ter drugje,” je naštela podpredsednica SD. “Naš skupni vodilni kandidat Frans Timmermans iz debate v debato ustvarja momentum, ki dokazuje, da je najprepričljivejši kandidat za vodenje nove Evropske komisije z napredno in proevropsko agendo,” je izpostavila Tanja Fajon. To daje vsem nam nov zagon. “V Sloveniji velja, da imamo najboljšo ekipo kandidatov, da imamo prepričljiv evropski program korenitih sprememb za Evropo,” je naštela nosilka liste. “Ker verjamemo v Evropo, vemo, da je potrebna sprememb, da spet zgradimo in okrepimo zaupanje ljudi vanjo,” je povedala Tanja Fajon.
Matjaž Nemec je izpostavil, da ne glede na to, kaj je vprašanje, je Evropa odgovor, saj Evropa ni problem, Evropa je rešitev. Po njegovem mnenju so konservativci zbrani v Evropski ljudski stranki v krizi. Tisti konservativci, ki so 15 let obvladovali večino evropskih držav in evropske institucije ter Evropo vodili v napačno smer, vključno z brexitom. “Vidimo, da se na evropski ravni dogaja tisto, kar smo pred dvema tednoma videli v Španiji, ekstremna desnica najeda zmerno desnico,” je izpostavil Nemec. “Orban jo ruši od znotraj, Salvini jo ruši od zunaj, kar je nevarno za prihodnost Evrope,” je opozoril Nemec.
“Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razpad povezave. Problemi pred nami terjajo sodelovanje. Boljše, učinkovitejše, pravičnejše. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni vzpon nacionalistov in populistov. Izzivi pred časom zahtevajo, da se bolje in pametneje povežemo. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razmah sovraštva in laži, ampak vztrajno in potrpežljivo ustvarjanje zaupanja za to, da povečamo moč sprememb. Zgodovina nas je z bolečimi izkušnjami naučila, da kadar se na levici drobimo, zunaj koraka fašizem,” je povedal Matjaž Nemec.
“V Sloveniji in v Evropi vidimo, da si stranke na levici v veliki meri prizadevamo za enake cilje in da nas pri tem v veliki meri usmerjajo tudi enake vrednote. Gre za skupne cilje, ki odpirajo priložnost za skupne politike in skupne akcije. Med nami so tudi razlike. A te razlike so zgolj nianse v primerjavi z vrednostnim prepadom, ki nas loči od populističnih in nacionalističnih gibanj, ki kažejo na svoj politični vzpon v naši soseščini in po Evropi. Tega sodobnega pohoda na Rim ne moremo ustaviti razklani,” je opozoril Matjaž Nemec.
“Socialni demokrati, kot socialisti in demokrati, kot napredna politična družina, želimo začeti krepiti sodelovanje in zato je najpomembnejši korak, da Evropo opremimo z močjo, da skupaj odgovorimo na velike notranje in zunanje izzive, ravno napredna politična večina v Evropi,” je še poudaril Nemec.
“Prepričani smo, da lahko, če pokažemo to voljo, damo naprednim silam v Sloveniji nov zagon. Pokažimo, da sodelovanje na lestvici naših vrednot vedno premaga tekmovanje. To je Evropa. Evropa je sodelovanje. To ni vedno lahko in skoraj vedno je težko. A skupaj smo v desetletjih po vojni v Evropi oblikovali največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini in tukaj ustvarili prostor najvišjih standardov človeškega in okoljskega razvoja,” je izpostavil Matjaž Nemec. Tanja Fajon je na vprašanje, komu točno je namenjen današnji poziv, pojasnila, da Socialni demokrati poziv usmerjamo naprednim silam, ki vidijo v Evropi rešitev in ne problem. “Vidimo na primer, da imamo mnogo skupnih pogledov z Levico in s skupno listo Povežimo se, Piratov, Ekologov brez meja, Liste kolesarjev in pešcev. Vidimo, da se lahko drug od drugega veliko naučimo in da lahko s sodelovanjem ustvarimo ambiciozne in izvedljive rešitve,” je povedala nosilka liste in podpredsednica SD Tanja Fajon.
Ob tem je dodala, da v tej volilni kampanji Socialni demokrati vidimo ideje in stališča Levice, s katero nas povezuje tudi sporazum o sodelovanju z vlado in marsikateri skupni projekt. “Slišimo ideje liste Povežimo se kot povezave vrste list in gibanj z zeleno in progresivno agendo,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da podobno vidimo tudi v Evropi – med Evropskimi zelenimi in Evropsko levico.
“V dosedanjih debatah in soočenjih vidimo ideje, znanje in voljo, da kot skupnost resno nagovorimo izzive: socialne, ekonomske in politične neenakosti, podnebne spremembe, nakopičeni okoljski problemi, digitalizacijo in robotizacijo, velike tehnološke spremembe, razpadanje multilateralne svetovne ureditve in primata mednarodnega prava, varnostne izzive in pomanjkanje zaupanja, učinkovitost institucij in demokratičnost unije, enake možnosti žensk in moških, participacijo državljanov,” je zaključila Tanja Fajon na novinarski konferenci.
Kaj pa liberalne stranke v ALDE?
Z liberalno sredino sodelujemo v vladi in tudi na evropski ravni imamo dovolj skupnih točk in vrsto skupnih rezultatov. Pri stvareh, ki so nam skupne, hočemo sodelovati. A naš poziv je najprej usmerjen k tistim, s katerimi nas povezuje prepričanje, da je prevladujoča konservativna in neoliberalna logika mnoge pustila na cedilu, da je zatajila vladavino prava in da moramo za povezane probleme v družbi in v svetu ustvarjati povezane odgovore, ki zahtevajo tudi spremembe v našem ekonomskem modelu, višje socialne standarde, skupni glas Evrope v svetu in aktivno soočenje s podnebnimi spremembami ter pravičen prehod v trajnostno družbo.
Na medijskem dogodku je SD predstavila inovativne načine za pogovor z volivci in manifest, s katerim načrtujejo korenite spremembe v EU.
Socialni demokrati smo danes na Državno volilno komisijo vložili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Nosilka evropske liste in podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon je v izjavi medijem ob tem povedala, da je ponosna na to, “da imamo Socialni demokrati močno listo kandidatk in kandidatov z izkušnjami in predvsem zelo jasne cilje, kakšno Evropo želimo”. Kot je dodala Tanja Fajon, “želimo doseči spremembe, s katerimi bodo ljudem povrnili moč, zaupanje in občutek varnosti”.
Tanja Fajon je med drugim izpostavila tudi vprašanje delovnih mest, podnebnih izzivov, varnosti, migracij in drugih izzivov sodobne Evrope. “Te evropske volitve bodo prelomne za prihodnost Evropske unije, ali bomo šli po poti nevarnega razkroja ali po poti močne Evrope,” je ocenila Fajonova in poudarila, da bo vsak glas izjemno pomemben.
Med glavnimi poudarki kampanje, ki se bo formalno začela v petek, 26. aprila, bo po besedah Fajonove zlasti vprašanje, kako Evropejcem povrniti zaupanje v evropske institucije. Menila je, da slednje v zadnjih 20 letih vodijo konzervativne sile, ljudje po njenem mnenju vidijo nepošteno obdavčitev, multinacionalke, korporacije, bogataše, ki davkov ne plačujejo. Ta trend želijo obrniti, ob čemer je Fajonova poudarila, da je močna in enotna Evropa za Slovenijo izjemno pomembna.
Razdrobljenosti glasov na levem političnem polu se vodilna kandidatka SD ne boji, s konkurenco se, kot pravi, ne ukvarjajo. Po njenih navedbah imajo dobro ekipo, pa tudi sicer na evropskem parketu socialna demokracija spet pridobiva na moči, kar je pozitiven trend, kjer vidi možnost za preobrat.
Po ocenah Fajonove lahko SD dobi tudi dva mandata v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta. Na vprašanje, ali lahko rezultat na volitvah vpliva na razmerja med koalicijskimi strankami in tudi na iskanje kandidata za komisarja, je odgovorila z oceno, da bodo rezultate analizirali po volitvah. Prav tako bodo o kandidatu za komisarja odločali po tistem, ko bo jasen rezultat. “Tisti, ki bo naslednji komisar iz Slovenije, pa bi moral tudi čez evropske volitve. Ljudje imajo pravico vedeti, kdo bo komisar,” je poudarila Tanja Fajon.
Glavni tajnik SD Dejan Levanič, ki je kot predstavnik stranke uradno vložil listo na DVK, je pojasnil, da “bomo tudi to kampanjo organizirali sami, z lastnimi znanji in kadrovsko ekipo, ob skromnem finančnem vložku”. “Predvsem bomo uporabili razvejano in dobro organizirano mrežo stranke in bili čim več med državljani, ki jim bomo predstavili našo vizijo za prihodnost Evrope,” je poudaril Levanič. “Ljudem bomo v pogovorih med terensko kampanjo pojasnili, da so te evropske volitve izjemno pomembne in da je zato pomembna tudi volilna udeležba,” je zaključil glavni tajnik SD.
Socialni demokrati (SD) so danes na volilni konvenciji potrdili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament in sprejeli manifest “Hočemo Evropo”. Lista SD, ki jo sestavljajo Tanja Fajon, Matjaž Nemec, dr. Milan Brglez, dr. Dominika Švarc Pipan, Neva Grašič, Franc Hočevar, dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek, velja med poznavalci političnega prostora za najboljšo, s sprejetim manifestom pa SD predlaga uvedbo evropskega 35-urnega delavnika, uvajanje skupnih minimalnih socialnih standardov, dosledno obdavčitev multinacionalk in ambiciozno ter pravično prilagajanje in boj zoper podnebne spremembe.
Predsednik SD mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da so Socialni demokrati del napredne družine evropskih socialdemokratskih, progresivnih in socialističnih strank, ki je po dolgem obdobju prevlade konservativne politike pripravljena, da ponudi svoj koncept razvoja Evropske unije. Stranka gre tudi na evropske volitve z močno ekipo in programom, saj “naše obljube in naši kandidati niso naključne zgodbe, ustvarjene za vsake volitve posebej. Skozi uresničene obljube, ob trdem delu, s pomočjo jasnih vrednot in zvestobo tradiciji socialne demokracije, vedno znova dokazujemo, da smo edina politična sila, ki naredi, kar obljubi.” Pri tem je Židan omenil nekatere zaveze iz programa “Samozavestna Slovenija” na področju šolstva in znanosti, pravosodja in kulture, ki so do danes že uresničene: “Pri nas obljube niso nekaj, kar se daje v žaru volitev, ampak s čimer mislimo resno in kar tudi storimo.” Židan je dejal, da je Evropska unija “naša najboljša priložnost in da se moramo zanjo boriti.”
Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD ter naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, je na volilni konvenciji dejala: “Mi smo izbira za napredek, za oživitev evropske ideje, smo izbira za boljšo Evropo. Tokratne evropske volitve so resnično prelomne. Ker želimo solidarno družbo z varnostjo za otroke in starostnike, želimo poštena plačila in poštene obdavčitve brez privilegijev. Želimo prostor brez meja. Hočemo Evropo, ki jo bodo ščitili socialni, zdravstveni, okoljski stebri, in ne ograje ali žice. Želimo družbo inovacij in znanja. Če ne bomo izbrali sami, bodo namesto nas izbrali drugi.” Nosilka liste SD je prepričana, da je tokrat pred volivci jasna izbira, ki jo zaostruje tudi vzpon populističnih in nacionalističnih sil: “S tem tvegamo razkol evropskih vrednot. Sem ponosna socialna demokratka in tudi v prihodnje se bom borila za strpno družbo s priložnostmi in možnostmi za vse.”
Na volilni konvenciji so sprejeli tudi manifest za evropske volitve, s katerim je stranka napovedala korenite spremembe, da Evropska unija postane “napredna, solidarna, pravična in trajnostna”. Osrednje sporočilo manifesta je odprava neenakosti in krepitev solidarnosti ter socialne varnosti v celotni uniji. Tako zagotavljajo vseevropski 35-urni delavnik, pošteno obdavčitev multinacionalk in ukrepe zoper davčne oaze, dvigovanje skupnih in minimalnih socialnih standardov, enotno evropsko pogodbo o zaposlitvi kot odgovor na naraščajoče prekarne oblike dela ter dosledno uveljavljanje enakosti med spoloma, med državami in na notranjem trgu, pa prepoved uvoza proizvodov, ki so produkt otroškega dela in izkoriščanja. Manifest sestavlja sicer več kot 80 ukrepov in usmeritev, ki predstavljajo socialdemokratski odgovor za prihodnost Slovenije, Evropske unije in sveta.
Manifest so ob Janu Škobertnetu, ki je vodil njegove priprave, na inovativen način s svojimi mislimi predstavili aktivisti Mladega foruma, Ženskega foruma in Foruma starejših. To predstavitev je zaključil Luka Pečar Pahor z besedami: “Problemi in izzivi, ki pestijo Slovenijo in Evropo, nas lahko povežejo v solidarnosti in volji, ali pa nas za vedno raztrgajo narazen. Socialni demokrati vedno izberemo prvo pot, zato se ne predamo nikdar in nikomur, dokler Evropa ne bo takšna, kot jo hočemo: dostojna za vse.”
Večina analitikov se strinja, da so tokratne evropske volitve resnično prelomne. Vsake volitve so pomembne, a tokrat se zdi, da je pred nami usodno razpotje. Sama vidim to dilemo zelo jasno: odločitev za konservativce, ki Evropsko unijo vodijo in obvladujejo več kot desetletje, obeta status quo, premalo odločno unijo, nesposobno akcije in ukrepanja pred nujnimi izzivi. Ta status quo vodi v nadaljevanje počasnega razpadanja povezave. Druga možnost: vzpon populističnih in suverenističnih sil utegne to razpadanje pospešiti, ker obljubljajo močnejše nacionalne države in rahljanje povezave, stil vladanja takšnih sil pa milo rečeno kaže jasne avtoritarne težnje. Tretja možnost je odločitev, da gremo naprej. Socialna demokracija, progresivna (napredna) sila, hoče v Evropi korenite spremembe, a vztraja na tem, da lahko skupaj bolje uresničimo jasne izzive pred nami.
V tem mandatu je naša poslanska skupina v Evropskem parlamentu začela pomemben projekt »Progressive Society«, znotraj katerega smo v sodelovanju z akademiki, civilno družbo, sindikati in z močno skupino socialdemokratskih voditeljev analizirali ključne izzive pred Evropo. Ta proces je pokazal, da so ekonomska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana in da se medsebojno poglabljajo. Okoljska neravnotežja se denimo kažejo v obliki povečanih migracij, posledično varnostnih tveganj, na drugi strani na poslabšanju zdravja ljudi, težavah socialnih sistemov in končno povečane politične nestabilnosti. Ekonomski model ne daje enakih koristi vsem ljudem v naši skupnosti, prekomerno izčrpava naravne vire in onesnažuje okolje, kar se spet preliva v povečanje vseh drugih tveganj. Zato je jasno, da moramo začeti probleme reševati povezano in odločno. Ni dovolj samo poskrbeti za gospodarski razvoj ali za učinkovit boj zoper podnebne spremembe. Ne. Potrebna je povezana akcija, da naslovimo vse oblike tveganj hkrati. Zato moramo spremeniti ekonomski sistem, ki temelji na izkoriščanju – človeka, skupnosti in okolja.
Moj prijatelj Udo Bullman, vodja Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), je v aprilu obiskal Slovenijo. Vsa ta tveganja je odlično povzel v stavku: »Nekaj je v temelju narobe z našo družbo.« Da, nekaj je močno narobe. Pred nami so jasni izzivi – od podnebnih sprememb do novih tipov varnostnih groženj, od socialnih negotovosti do globalnih neravnovesij, od vse večjega zapiranja držav v izolacionizem do vse večjega prepada med bogatimi in revnimi. A nekaj je povsem jasno: nobenega od teh izzivov ni mogoče rešiti tako, da ga rešujemo sami.
Zato potrebujemo Evropsko unijo. Rojena 9. maja, na dan Evrope, goreče verjamem v evropsko idejo. Sedaj, ko je resnično ogrožena, vidim resnično priložnost, da to idejo pomladimo in oživimo.
Brexit je pripeljal do tega, da ima Evropska unija danes večjo podporo med ljudmi kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe motivirajo milijone posameznikov, družin in podjetij, da spremenijo svoj način življenja in dela na okoljsko in socialno vzdržne načine. Migracije krepijo zavest, da je potrebna odločna politična akcija, da se presežejo konflikti in varnostna tveganja po svetu. Soočanje z zadnjo veliko krizo je prineslo spoznanje, da ne smemo nikoli več bank reševati na ramenih ljudi, skupnosti in držav. Nestabilnosti v svetu jasno kličejo po prenovi multilateralne ureditve sveta, da je ne zamenja diktat velikih sil, ampak okrepljeno sodelovanje držav in svetovnih regij.
Evropska unija predstavlja 74 let miru v Evropi. To je najdaljše obdobje miru v zgodovini kontinenta. Že zato je zame največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini. Ta mir se zdi danes preveč samoumeven. Tako samoumeven, da nanj ne gledamo več kot na najvišjo vrednoto, ki smo jo dolžni čuvati z vsemi odločitvami in sredstvi. Mir je vse.
Pred štiridesetimi leti, leta 1979, je na evropskih volitvah sodelovalo 62 % volilnih upravičencev. Pred petimi leti se je volitev v Evropski parlament udeležilo le 42 % Evropejcev, v Sloveniji pa komaj slaba četrtina volivcev.
Tokrat mora biti drugače. Ob prelomnih odločitvah ni mogoče sedeti doma, kot da se nas ne tičejo. Danes ne odločamo le o tem, v kakšni Evropi želimo živeti. S svojo izbiro odločilno vplivamo tudi na to, ali si Evropske unije sploh želimo. Ker je jasno, da je potrebna sprememb, da jutri obstane kot varna, napredna, demokratična in trajnostna povezava, sposobna reševati izzive pred našimi ljudmi, skupnostjo, državami in svetom.
Prazniki pred nami so spomin na to, kako smo se kot delavci in kot narod v svoji zgodovini organizirali, da dosežemo velike spremembe. To so socialdemokratski prazniki, ker je v teh dneh povezano vse, kar smo in v kar verjamemo. Zato vas prosim, da med temi prazniki razmislite o dilemah pred vsemi nami. Verjamem, da se moramo organizirati in tako kot že tolikokrat v človeški zgodovini pokazati, da hočemo naprej.
Naprej!
Tanja Fajon je podpredsednica SD in evropska poslanka. V Evropskem parlamentu je podpredsednica naprednega zavezništva socialistov in demokratov, druge največje politične skupine.
