Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.