Kopač Mrak: “Pri sociali in družinah ne bo sistemskega varčevanja.”
“Vlada v osnutkih nacionalnega reformnega programa (NRP) 2015-2016 in programa stabilnosti ne izpostavlja le pomena konsolidacije javnih financ, temveč tudi položaj ljudi,” je ob robu seje ESS dejala ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. “V trajne varčevalne ukrepe ne more brez analiz preiti noben ukrep s področja sociale in družine,” je dodala ministrica iz vrst SD.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani poudarila, da razume oster odziv sindikatov na napoved zamenjave kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi sistemskimi ali drugimi finančno primerljivimi ukrepi, pri tem pa zatrdila, da se vlada trudi za to, da bodo imeli od gospodarske rasti korist vsi. “Razmislek o tem, na kakšen način konsolidirati javne finance, seveda nikakor ne bo šel samo na račun ljudi, predvsem pa ne na račun najbolj socialno ogroženih,” je napovedala.
V trajne sistemske ukrepe se brez analiz in mednarodnih primerjav ne sme spremeniti nobenega varčevalnega ukrepa na področju socialne in družinske politike, je predstavila stališče ministrstva. Sama pa je, kot je povedala, razumna in ve, da ne gre pričakovati, da bodo ukrepi odpravljeni jutri in da se lahko nekatere tudi podaljša. Kot je še dejala Kopač Mrakova, je sicer že odločeno, da bo prihodnje leto prišlo do uskladitve minimalnega osebnega dohodka, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči, z 269 na 288 evrov. “To je velika stvar, ki je že dogovorjena, ostale stvari pa še niso,” je pristavila.
Po njenih besedah je nujna tudi sprostitev varčevanja pri ukrepih, ki so denimo vezani na otroške dodatke, preživnine, saj se je položaj družin v Sloveniji poslabšal. Na področju pokojnin se ji poraja predvsem vprašanje valorizacije letnega regresa. Zaveda se tudi, da odsotnost valorizacije pokojnin znižuje njihovo realno vrednost, zato se je zavezala, da bodo skušali nekaj narediti tudi za to veliko skupino ljudi. Ob tem pa je opozorila, da je uskladitev socialnih transferjev finančno veliko nižji strošek kot uskladitev pokojnin. Prvi naj bi znašal okoli osem milijonov evrov, drugi pa med 25 in 33 milijonov evrov.
Ministrica je pojasnila še, da bo usklajevanje s socialnimi partnerji in poslanci letos prvič potekalo o obeh dokumentih, saj si vlada želi čim širšega družbenega soglasja. Vlada bo zdaj “zelo intenzivirala” pogajanja, konkretni ukrepi pa bodo znani v 14 dneh, je sklenila. Dokumenta mora namreč Ljubljana v Bruselj poslati do konca meseca.
