Javni vrtci – pravica, dolžnost in vrednota?

Slovenija se je v času socializma zavezala k delitvi odgovornosti za otroke med družino, državo in skupnost. Ta princip se desetletja udejanja v sistemu vzgoje in izobraževanja z javno mrežo vrtcev, ki so jo ne le z davki, ampak tudi neposredno s samoprispevki, pomagali graditi državljanke in državljani. 

Javno otroško varstvo je bilo v Sloveniji zato desetletja družbena vrednota. Javno je bilo v družbah, kamor spadajo tako Slovenija kot nordijske države, leta sinonim dostopne kakovosti, z visoko stopnjo zaupanja v storitev. 

Da je zaupanje v javne vrtce še vedno visoko, dokazuje visoka stopnja vključenosti otrok v obeh starostnih skupinah – Slovenija je med državami z najvišjimi stopnjami. Enako žal danes ne velja več z vidika cenovne dostopnosti – za vse. Kot kažejo mednarodne raziskave, je zlasti stisnjen srednji razred.

Slovenija mora kot socialna država upoštevati interese vseh skupin prebivalstva in pri tem posebno pozornost namenjati skupinam s slabšim socialno-ekonomskim položajem. Država mora torej zagotavljati enakost možnosti, k čemur jo zavezujejo tudi mednarodni dokumenti, in s tem uresničevati princip pravičnosti.

V slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu so principi pravičnosti predpisani. Tako je npr. z Belo knjigo iz leta 2011 opredeljena »enakost izobraževalnih možnosti” kot “nujen predpogoj za to, da imajo v sodobnih družbah, temelječih na liberalnih in demokratičnih načelih, vsi njihovi državljani enake možnosti za uspeh v življenju.« 

Enakost možnosti v družbah je močno povezana z možnostmi v izobraževanju, zlasti v zgodnjem. Znanstvene raziskave dokazujejo izjemno pomembnost za možnosti kasneje prav investicije v zgodnjem otroštvu, kar dokazuje tudi t.i. Heckmanova krivulja. Avtor te krivulje empirično dokazuje, da je najboljši in najučinkovitejši način za zmanjšanje vrzeli med skupinami vlaganje v kakovosten zgodnji razvoj otrok. 

Ravno zato je urejanje sistema vzgoje in izobraževanja tako, da zagotavlja enakost možnosti vsem otrokom, naša dolžnost, ključna dolžnost socialne in pravne države.  

Smo v času, ko nas resno skrbi rast življenjskih stroškov, draginja in inflacijski pritiski. Občine so bile prisiljene v poviševanje cen predšolske vzgoje in varstva in tako zdaj iz dneva v dan z muko čakamo višje položnice tudi za plačilo vrtca. Breme dviga cen pada na starše in skrbnike ter občine.

Nastala situacija povzroča izrazite neenakosti med prebivalkami in prebivalci, saj imajo občine zelo različno sposobnost amortizacije inflacijskih pritiskov, cene vrtcev pa so vse pogosteje poligon za politični populizem. Prav slednji močno ogroža tudi sposobnost celovitega razmisleka možnih dolgoročnih in strateških rešitvah. 

Zato želimo Socialni demokrati postaviti politični standard, v katerem bo vsem odločevalcem popolnoma jasno, da dostopnost javnega vrtca ne sme biti loterija poštne številke, ne sme biti odvisna od tega,  kje živim. Skrb za otroke, to najpomembnejšo in hkrati najšibkejšo družbeno skupino, se mora urejati celovito, enotno, in predvsem pravično. 

Počasno odzivanje na aktualno stanje bi zagotovo povzročilo izjemno dolgoročno škodo odličnemu (kar dokazujejo različne ugledne mednarodne raziskave) sistemu predšolske vzgoje in varstva, ki smo ga dolga leta gradili in nam ga zavidajo številne države. 

Upam si trditi, da če ne bo pravočasno prišlo do cenovne razbremenitve staršev pri plačevanju stroškov vrtca, lahko resno ogrozimo temelje naše države. Iz raziskav namreč vemo, da je vrtec ključen za uspešno socializacijo in uvedbo v pedagoški proces ter da pomembno vpliva na možnosti za uspešen razvoj osebnih potencialov v življenju.

Vlaganje v znanje in veščine je nesporno najboljša dolgoročna naložba za razvoj države. Zagotovitev pogojev, ki bodo omogočali kakovostno predšolsko vzgojo in varstvo vsem otrokom pa mora zato postati ključna naloga države. Sposobnost javnega financiranja ni samo stvar globine javne denarnice, ampak je predvsem stvar političnih prioritet. Brezplačni vrtci zato niso iluzija, ampak vprašanje vrednot in razumevanja, kaj je resnično pomembno. 

Izziv dviga cen vrtcev zato moramo obravnavati prioritetno, tako iz strateških vidikov kot iz vidika nepopravljivih posledic. Naša skupna odgovornost je zagotavljanje pogojev za vključitev največjega možnega števila otrok v kakovostne programe predšolske vzgoje in varstva. Ti programi morajo biti pod enakimi pogoji in na najvišji kakovostni ravni dostopni vsem.

Ko prebiram mednarodne primerljive podatke o stanju in učinkih izobraževanja v državah članicah in partnerskih državah OECD, se osredotočam na pravičnost v izobraževanju. Na tem mestu se spomnim tistih, ki pri navajanju svojih argumentov ob kreiranju ali nekreiranju politik izhajajo iz osebnih izkušenj in ne iz podatkov, tako rekoč po načelu “If you can dream it, you can make it” Ali po domače: “sanje so dovolj za uspeh”. Upam, da nas je v tej državi dovolj takih, ki tovrstna kapitalistična opravičevanja slabo razumljenega individualizma zavračamo.

Močno verjamem v moč socialnih držav, ki jih le-te imajo za omogočanje pogojev, v katerih lahko sleherna ali sleherni izpolni svoj potencial. Po podatkih EAG (2021) primerjave kažejo, da sta “izboljšana socialna mobilnost in večja pravičnost res mogoči, pri čemer se lahko učimo pri najpravičnejših izobraževalnih sistemih, ki izkazujejo velik pomen zgodnjega vključevanja v vzgojo in izobraževanje. Ravno s tem otroci, predvsem tisti iz prikrajšanih okolij, pridobijo trdne temelje – razvijajo kognitivne, socialne in čustvene spretnosti.”

Včasih imam občutek, da pozabljamo, da je država od vseh.

Sprašujem se ali pozabljamo, da ima Slovenija enega izmed najbolje razvitih sistemov javne predšolske vzgoje na svetu ali pa nam za to ni mar? Kvaliteto dokazuje tudi zelo visoka stopnja vključenosti otrok v vrtce kljub temu, da pri nas predšolska vzgoja ni obvezna. V šolskem letu 2020/21 je vrtec obiskovalo 93,7 % štiri- in petletnih otrok, kar je za 4 % več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših otrok starih eno ali dve leti se povečuje, saj jih je v letu 2020/2021 vrtce obiskovalo 67 % otrok te starosti, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti vključenih le polovica otrok iste starosti.

Zgodnja vključenost otrok v predšolsko vzgojo pomembno vpliva na njihove možnosti in priložnosti v izobraževanju in življenju sploh. Za zagotovitev bolj izenačenih življenjskih priložnosti za vse otroke je bistveno, da otroci niso materialno prikrajšani ali socialno izključeni. To namreč skoraj nepovratno vpliva na njihovo sposobnost učenja in pridobivanja najrazličnejših spretnosti. Zaradi tega je brezplačen vrtec eden izmed ključnih ukrepov v okviru Evropskega jamstva za otroke, katerega cilj je zagotoviti zaščito vsakemu otroku, ki potrebuje pomoč.

Naši viri niso neskončni. Zato si ne moremo privoščiti, da bi kateregakoli otroka obsodili na zaostajanje, pustili zadaj. Ne moremo si privoščiti, da ne bi omogočili vsem, da do polnosti razvijejo svoje potenciale. Iskreno verjamemo v našo koalicijo, da bomo zmožni uresničiti tudi ta del koalicijske pogodbe. 

Zato smo s Poslansko skupino SD vložili poslansko pobudo, da država uvede brezplačen vrtec za vse otroke. Ker financiranje vrtcev že danes predstavlja pomembno finančno obremenitev občin, predlagamo tudi, da financiranje delovanja  brezplačnega vrtca prevzame država, ohrani pa se naj pomoč občinam pri obnovi in gradnji vrtcev. S pobudo odpiramo dialog med vsemi, ki se zavedamo, da je investicija v otroke naložba v svetlo prihodnost te države.