Miloš Bizjak na zasedanju NATO: “Potrebno je okrepljeno usklajevanje med partnerskimi državami in večja pozornost do politike odprtih vrat za potencialne nove članice.”
Na sedežu zveze NATO v Bruslju je bilo 8. oktobra jesensko neformalno zasedanje obrambnih ministrov, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar Ministrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak. Tokratno zasedanje obrambnih ministrov zveze NATO je bilo osredotočeno na uresničevanje ukrepov za večjo pripravljenost zavezništva (Readiness Action Plan – RAP), sprejetih na lanskem vrhu v Walesu, ter na pripravo nadaljnjih dolgoročnih prilagoditev zavezniške drže spreminjajočemu se varnostnemu okolju, o katerih bodo odločali na naslednjem srečanju vodij držav članic julija 2016 v Varšavi. Sprejeti sta bili odločitvi o uvedbi dodatnih enot za integracijo sil (NATO Force Integration Units – NFIU) na Slovaškem in Madžarskem ter celoviti poveljniški strukturi okrepljenih Natovih odzivnih sil (NATO Response Force – NRF), opravljen je bil tudi pregled napredka za prilagajanje zavezništva na varnostne izzive, ki prihajajo z juga.
Državni sekretar Miloš Bizjak je izpostavil potrebo po uravnoteženi implementaciji prilagoditvenih ukrepov, ki morajo poleg vzhodne smeri groženj ustrezno upoštevati tudi južno smer prek Bližnjega vzhoda, Mediterana in Balkana. Pri vseh teh naporih ne gre zanemariti dopolnjevanja z okrepljenimi mehanizmi usklajevanja s partnerskimi državami in večje pozornosti politiki odprtih vrat za potencialne nove članice. V duhu solidarnosti in izzivov obrambnih proračunov je Bizjak pozval k razmisleku o iskanju inovativnih pristopov k medsebojni pomoči in sodelovanju zaveznic pri izgradnji obrambnih zmogljivosti oziroma pri obrambnih investicijah.
Razpravljalci so večjo pozornost namenili tudi aktualnim varnostnim razmeram v Afganistanu, ugotovljeno je bilo, da je treba prilagoditi nadaljnje izvajanje operacije Odločna podpora. V ospredju je bilo tudi dogajanje v Siriji. Izražena je bila zaskrbljenost nad neusklajenimi oboroženimi akcijami Rusije na območju Bližnjega vzhoda ter njenimi nevarnimi kršitvami zavezniškega zračnega prostora. Rusija je bila pozvana h konstruktivnejši in bolj kooperativni vlogi v boju proti Islamski državi (ISIL). Ministri, ministrico Katič je, kot rečeno, nadomeščal državni sekretar Bizjak, so pregledali tudi status zavezniške jedrske politike in se znotraj formata NATO – Gruzija seznanili z uresničevanjem celovite pomoči Gruziji na varnostno-obrambnem področju.
