“V čast nam je, da danes v Bruslju v živo gostimo starosto evropske politike. Večno zagovornico evropskega povezovanja, solidarnosti, človekovega dostojanstva, gorečo podpornico mladih in idej za boljši jutri, političarko, ki je v času kriz in izzivov znala opozarjati ne le na vsebinske, temveč tudi na institucionalne slabosti Evropske unije. Pozdravimo nekdanjo evropsko poslanko, 76-letno Tanjo Fajon iz Slovenije.”
Drage mlade Evropejke in Evropejci!
Ne morem skriti veselja. Po tem, ko smo nedavno na prvem vseevropskem referendumu ukinili sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu in po dolgih desetletjih prekinili drage selitve poslancev, je prenovljena parlamentarna plenarna dvorana v Bruslju nabito polna! Oboje je znak, da Evropskaunija živi kljub številnim krizam, ki smo jim bili priča v preteklih desetletjih. Tudi vi, mladi, odlično krmarite evropsko idejo in se še naprej zavzemate za ohranitev najdaljšega obdobja miru na naši celini.
Danes sem z vami, da se skupaj priklonimo 60. obletnici najuspešnejšega programa Evropske unije, programu Erasmus++ (1978 – 2047). Ob pripravi na današnje srečanje mi je spomin odplaval v leto 2017, ko smo praznovali 30. obletnico omenjenega programa. Takrat si, navdušeni nad dosežki tedanjega Erasmusa, nismo upali predstavljati, smo si pa na tihem vendarle želeli, da bi program postal del obveznih šolskih vsebin, ki bi prav vsakemu od vas omogočil izkušnje izven domačega in znanega okolja. Že takrat smo se ponosno trkali po prsih, sajse je programa udeležilo 9 milijonov mladih. No, danes vas ne štejemo več, programa ste deležni prav vsi mladi.
Žal pa je res tudi, da mladi predstavljate le še 15 odstotkov evropske populacije, kar je zaskrbljujoče. Uresničile so se demografske napovedi izpred 30 let, ki so napovedovale veliko, nevzdržno breme za prihodnje mlade generacije, torej za vas. Evropska komisija je že pred 30 leti v svojem poročilu o staranju v EU ocenila, da bi, če bi od takrat do danes v EU sprejeli 1,4 milijona delovno aktivnih priseljencev, ob nespremenjeni rodnosti v tem trenutku imeli 2 delovno aktivni osebi na vsako osebo, starejšo od 65 let, s čimer bi približno obdržali tedanje stanje.
Spodbujeni z velikim številom beguncev iz Sirije, Afganistana in Severne Afrike smo se prav v tistem času sicer začeli resno spopadati z vprašanjem migracij in integracije. A zaradi različnih interesov in egoizma držav ter strahu pred prišleki žal prepozno in ne dovolj uspešno. Tako se danes spet ali pa še vedno spopadamo s problemi demografske krize.
Pomanjkanje delovne sile še vedno pretežno nadomeščamo s podaljšano delovno dobo, pri čemer nam gre poleg tehnološkega razvoja na roko tudi dolgoživost, ki je eden največjih dosežkov moderne družbe v EU, ki je bila in ostaja pojem napredka. Vsi, ki sedite pred mano, imate zelo dobre možnosti, da ne le dosežete, temveč tudi zelo zdravo in kakovostno živite kar 100 let.
Demografske spremembe so terjale korenito spremembo sistemov socialne varnosti, zdravstva, trga dela. Ker se države članice s tem niso več zmogle spopadati same in posamezno, sta sedaj tudi socialna in zdravstvena politika v pristojnosti Evropske unije, kar je v primerjavi z letom 2017 vendarle velik in dobrodošel korak naprej. S tem in s skupno davčno politiko, za katero smo si prizadevali dolga leta, se je v celoti uresničila ideja štirih svoboščin, ki omogoča pravo in zdravo konkurenčnost in spodbuja socialni ter gospodarski in tehnološki napredek. Ta je resnično fantastičen.
Tako sem danes v Bruselj prišla z brezpilotnim letalom, doma me vozi samovozeči avto in nujna gospodinjska opravila sem naročila Verici, svoji prijazni robotki. Ta današnja realnost je bila pred 30 leti še v zelo grobih povojih. Na razvoj umetne inteligence smo gledali s strahom, predvsem smo se zaradi avtomatizacije in razvoja robotov bali izgube delovnih mest. To nas je prisililo v učinkovito regulacijo, po drugi strani pa v razvoj novih delovnih mest z veliko dodano vrednostjo.
Znanja so danes zelo specifična in od vas mladih se pričakuje, da se v čim zgodnejših letih specializirate za ozko področje delovanja. Vesela sem, da v Evropi tudi s pomočjo programa Erasmus ++ vzgajamo najboljše mlade strokovnjake, ki imate odlične možnosti za prodor v svet.
Znanje še nikoli ni imelo tako visoke cene in globalizacija je na področju znanja tako rekoč popolna. Fluidnost znanja, njegovo hitro prehajanje, je med drugim posledica hitrega tehnološkega razvoja. A če vam povem po pravici, mi dandanašnja komunikacija, ki praviloma poteka z oddaljenim dostopom, ni preveč všeč. Sama ostajam oseba, ki ima raje osebno, bližnjo komunikacijo. Kot gostja, ki stojim pred vami, lahko z gotovostjo in izkušnjami povem, da še vedno največ štejejo kakovostni in človeški odnosi. So nenadomestljivi in prava veličina naše vrste. Človek skozi zgodovino ni napredoval in izstopil zaradi svoje sposobnosti hitrega prilagajanja in nagona samopreživetja, temveč zaradi razvoja in sposobnosti komunikacije, čustvovanja in empatije.
Ravno zaradi vseh teh človeških vrlin je Evropska unija, ta skupek različnosti, še vedno živa, čeprav drugačna in predvsem veliko večja kot v mojih politično aktivnih letih. Že nekaj časa namenjamo največji delež EU proračuna znanosti in raziskovanju ter integracijski in socialni politiki, razlog za slednje pa je že omenjena demografska kriza. Veseli me, da so politiki dokončno sprevideli, kako zelo pomembni sta socialna varnost državljanov in dobra integracijska politika priseljencev v Evropo. Novi programi, vključno s subvencijami za zaposlovanje mladih iz drugih celin, dajejo spodbudne rezultate in zadnje raziskave kažejo, da jih izvajajo prav vse države članice. Zato me za prihodnost EU ni strah.
Čez leto in pol, torej 2049, bodo nov razvojni mejnik predstavljale evropske volitve, ko bomo prav vsi evropski državljani lahko oddali svoj glas za kandidate in stranke elektronsko, kar preko mobilnih naprav, od koderkoli, in sicer prvič v zgodovini po enotnem evropskem volilnem sistemu.To je dosežek, ki nas še bolj povezuje. In seveda pri tem računamo na vas, mlade.
Tanja Fajon je evropska poslanka S&D in podpredsednica SD
(Zapis je poletno branje, plod domišljije, ki ima povezavo z realnostjo le toliko, kolikor si bralec dovoli svobodno interpretacijo)
Komentar Tanje Fajon: Futuristična Evropa skozi prizmo fantastike in realnosti
/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić“V čast nam je, da danes v Bruslju v živo gostimo starosto evropske politike. Večno zagovornico evropskega povezovanja, solidarnosti, človekovega dostojanstva, gorečo podpornico mladih in idej za boljši jutri, političarko, ki je v času kriz in izzivov znala opozarjati ne le na vsebinske, temveč tudi na institucionalne slabosti Evropske unije. Pozdravimo nekdanjo evropsko poslanko, 76-letno Tanjo Fajon iz Slovenije.”
Drage mlade Evropejke in Evropejci!
Ne morem skriti veselja. Po tem, ko smo nedavno na prvem vseevropskem referendumu ukinili sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu in po dolgih desetletjih prekinili drage selitve poslancev, je prenovljena parlamentarna plenarna dvorana v Bruslju nabito polna! Oboje je znak, da Evropskaunija živi kljub številnim krizam, ki smo jim bili priča v preteklih desetletjih. Tudi vi, mladi, odlično krmarite evropsko idejo in se še naprej zavzemate za ohranitev najdaljšega obdobja miru na naši celini.
Danes sem z vami, da se skupaj priklonimo 60. obletnici najuspešnejšega programa Evropske unije, programu Erasmus++ (1978 – 2047). Ob pripravi na današnje srečanje mi je spomin odplaval v leto 2017, ko smo praznovali 30. obletnico omenjenega programa. Takrat si, navdušeni nad dosežki tedanjega Erasmusa, nismo upali predstavljati, smo si pa na tihem vendarle želeli, da bi program postal del obveznih šolskih vsebin, ki bi prav vsakemu od vas omogočil izkušnje izven domačega in znanega okolja. Že takrat smo se ponosno trkali po prsih, sajse je programa udeležilo 9 milijonov mladih. No, danes vas ne štejemo več, programa ste deležni prav vsi mladi.
Žal pa je res tudi, da mladi predstavljate le še 15 odstotkov evropske populacije, kar je zaskrbljujoče. Uresničile so se demografske napovedi izpred 30 let, ki so napovedovale veliko, nevzdržno breme za prihodnje mlade generacije, torej za vas. Evropska komisija je že pred 30 leti v svojem poročilu o staranju v EU ocenila, da bi, če bi od takrat do danes v EU sprejeli 1,4 milijona delovno aktivnih priseljencev, ob nespremenjeni rodnosti v tem trenutku imeli 2 delovno aktivni osebi na vsako osebo, starejšo od 65 let, s čimer bi približno obdržali tedanje stanje.
Spodbujeni z velikim številom beguncev iz Sirije, Afganistana in Severne Afrike smo se prav v tistem času sicer začeli resno spopadati z vprašanjem migracij in integracije. A zaradi različnih interesov in egoizma držav ter strahu pred prišleki žal prepozno in ne dovolj uspešno. Tako se danes spet ali pa še vedno spopadamo s problemi demografske krize.
Pomanjkanje delovne sile še vedno pretežno nadomeščamo s podaljšano delovno dobo, pri čemer nam gre poleg tehnološkega razvoja na roko tudi dolgoživost, ki je eden največjih dosežkov moderne družbe v EU, ki je bila in ostaja pojem napredka. Vsi, ki sedite pred mano, imate zelo dobre možnosti, da ne le dosežete, temveč tudi zelo zdravo in kakovostno živite kar 100 let.
Demografske spremembe so terjale korenito spremembo sistemov socialne varnosti, zdravstva, trga dela. Ker se države članice s tem niso več zmogle spopadati same in posamezno, sta sedaj tudi socialna in zdravstvena politika v pristojnosti Evropske unije, kar je v primerjavi z letom 2017 vendarle velik in dobrodošel korak naprej. S tem in s skupno davčno politiko, za katero smo si prizadevali dolga leta, se je v celoti uresničila ideja štirih svoboščin, ki omogoča pravo in zdravo konkurenčnost in spodbuja socialni ter gospodarski in tehnološki napredek. Ta je resnično fantastičen.
Tako sem danes v Bruselj prišla z brezpilotnim letalom, doma me vozi samovozeči avto in nujna gospodinjska opravila sem naročila Verici, svoji prijazni robotki. Ta današnja realnost je bila pred 30 leti še v zelo grobih povojih. Na razvoj umetne inteligence smo gledali s strahom, predvsem smo se zaradi avtomatizacije in razvoja robotov bali izgube delovnih mest. To nas je prisililo v učinkovito regulacijo, po drugi strani pa v razvoj novih delovnih mest z veliko dodano vrednostjo.
Znanja so danes zelo specifična in od vas mladih se pričakuje, da se v čim zgodnejših letih specializirate za ozko področje delovanja. Vesela sem, da v Evropi tudi s pomočjo programa Erasmus ++ vzgajamo najboljše mlade strokovnjake, ki imate odlične možnosti za prodor v svet.
Znanje še nikoli ni imelo tako visoke cene in globalizacija je na področju znanja tako rekoč popolna. Fluidnost znanja, njegovo hitro prehajanje, je med drugim posledica hitrega tehnološkega razvoja. A če vam povem po pravici, mi dandanašnja komunikacija, ki praviloma poteka z oddaljenim dostopom, ni preveč všeč. Sama ostajam oseba, ki ima raje osebno, bližnjo komunikacijo. Kot gostja, ki stojim pred vami, lahko z gotovostjo in izkušnjami povem, da še vedno največ štejejo kakovostni in človeški odnosi. So nenadomestljivi in prava veličina naše vrste. Človek skozi zgodovino ni napredoval in izstopil zaradi svoje sposobnosti hitrega prilagajanja in nagona samopreživetja, temveč zaradi razvoja in sposobnosti komunikacije, čustvovanja in empatije.
Ravno zaradi vseh teh človeških vrlin je Evropska unija, ta skupek različnosti, še vedno živa, čeprav drugačna in predvsem veliko večja kot v mojih politično aktivnih letih. Že nekaj časa namenjamo največji delež EU proračuna znanosti in raziskovanju ter integracijski in socialni politiki, razlog za slednje pa je že omenjena demografska kriza. Veseli me, da so politiki dokončno sprevideli, kako zelo pomembni sta socialna varnost državljanov in dobra integracijska politika priseljencev v Evropo. Novi programi, vključno s subvencijami za zaposlovanje mladih iz drugih celin, dajejo spodbudne rezultate in zadnje raziskave kažejo, da jih izvajajo prav vse države članice. Zato me za prihodnost EU ni strah.
Čez leto in pol, torej 2049, bodo nov razvojni mejnik predstavljale evropske volitve, ko bomo prav vsi evropski državljani lahko oddali svoj glas za kandidate in stranke elektronsko, kar preko mobilnih naprav, od koderkoli, in sicer prvič v zgodovini po enotnem evropskem volilnem sistemu.To je dosežek, ki nas še bolj povezuje. In seveda pri tem računamo na vas, mlade.
Tanja Fajon je evropska poslanka S&D in podpredsednica SD
(Zapis je poletno branje, plod domišljije, ki ima povezavo z realnostjo le toliko, kolikor si bralec dovoli svobodno interpretacijo)
Židan po seji Predsedstva stranke: Socialni demokrati smo nezadovoljni s stanjem v zdravstvu
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićPredsedstvo SD je na seji pred počitnicami razpravljalo o uresničevanju koalicijskega sporazuma in ugotovilo, da se tisti del pogodbe, ki je neposredno v pristojnosti ministrov iz vrst SD, v veliki meri izvršuje. “Odločeni smo, da bomo svoj del koalicijskega sporazuma do volitev realizirali, enako pa želimo tudi od drugih partnerjev,” je v izjavi za medije pojasnil predsednik stranke mag. Dejan Židan. “V SD nismo zadovoljni s stanjem na področju zdravstva in se počutimo zavedene, saj nam je zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc lani dala mnogo obljub, ki se niso uresničile,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje v povezavi z zdravstvom dejal predsednik SD. “V Poslanski skupini SD bodo prisluhnili odgovoru ministrice na interpelacijo in se o podpori odločili po počitnicah,” je pojasnil Židan. “V SD od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki jo septembra čaka interpelacija, pričakujemo odgovore,” je napovedal predsednik stranke Židan.
Židan je v izjavi novinarjem izpostavil, da nekaj mesecev pred volitvami ni tako pomemben odstop ali ostajanje ministrice na položaju, pač pa je pomembno delo na področju zdravstva z vsemi razpoložljivimi zmogljivostmi vlade, ne le pristojnega ministrstva. “Najpomembnejša točka, na kateri bo koalicija uspela ali pa ne, je zagotavljanje zdravja državljanom,” je poudaril Židan in dodal, da “v stranki ne pristajamo na to, da se kar naprej govori, da je zadnjih 11 ministrov za zdravje slabo delalo, ker to ne drži”. S takimi izjavami se po Židanovem mnenju skuša pogosto “zamaskirati lastno nedelo, prepočasno delo in napačne odločitve”.
Od predsednika vlade Mira Cerarja v SD pričakujemo, da bo na tem področju odločno deloval. A mu s tem, kot zagotavlja Židan, v SD ne sugeriramo takšnih ali drugačnih odločitev glede Kolar Celarčeve. Po ocenah SD je prišel tudi čas, da v koaliciji spregovorimo o interventnem zakonu za področje zdravstva. “Po našem mnenju so navedbe v javnosti, da v zdravstvu manjka okoli 300 milijonov evrov, pravilne,” je pojasnil Židan.
Morebitni interventni zakon po Židanovih besedah ne more rešiti vseh zadev v zdravstvu, pač pa so pomembne tudi druge stvari, med drugim, da ugotovijo nepravilnosti ali slabo delovanje ustanov. Tako je izpostavil ljubljanski Klinični center, ki da je ustanova z vrhunskimi ljudmi in uslugami, “a prepočasnim odločanjem in nezmožnostjo odpravljanja očitnih napak”. V SD na tem področju pričakujemo hitro delovanje.
“Podobna pričakovanja imamo pri končni centralizaciji glavnih nabav za zdravstvo,” je povedal predsednik SD. V tem vmesnem obdobju bi bil po ocenah Židana morda najbolj primeren prenos najpomembnejših investicij in nabav na direktorat za javne nabave na ministrstvu za javno upravo. “V SD še pričakujemo, da bodo pristojni zelo jasno povedali, da je trenutna količina denarja, ki ga namenjamo za zdravstvo, premajhna za pričakovanja, ki jih imamo,” je poudaril Židan.
Židan je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev v zvezi z referendumom o drigem tiru. “SD bo v kampanji pred referendumu o zakonu o drugem tiru sodelovala kot predstavnica vlade, politična stranka pa bo izražala svoja stališča,” je ob robu seje Predsedstva SD povedal predsednik Židan. Od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD pričakujemo, da bo v Poslanski skupini SD odgovoril še na nekaj vprašanj.
“V SD podpiramo izgradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, saj je pomemben ne samo za vitalni razvoj Luke Koper, ampak razvoj slovenskega Primorja,” je poudaril Židan in dodal, “da se Socialni demokrati zavedamo, da je morda najpomembnejše korake, ki zadevajo izgradnjo, v vladi Boruta Pahorja naredil nekdanji minister iz njihovih vrst dr. Patrick Vlačič”.
Od sedanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD zahtevamo, da odgovori na tri vprašanja. “Želimo, da nam tudi v materialu predstavi investicijski načrt, da dokončno razjasni vlogo Madžarske in da končno uradno oblikujejo neodvisno nadzorno skupino, v kateri bodo poleg predstavnikov vlade tudi neodvisni strokovnjaki,” je pojasnil Židan. To bo po njegovem mnenju vladi in ministru zagotovilo varnost pri tem projektu. Se pa v SD zavedamo, da referendum o zakonu o drugem tiru nima neposredne povezave z drugim tirom, ampak je “napad ekstremne desne stranke na vlado”. To po Židanovih besedah ni prvič, saj da so podobno delali tudi v času Pahorjeve vlade.
Socialni demokrati: “Želimo si, da bo odkritje spomenika v prestolnici Slovenije prispevalo h končanju nasprotovanj o preteklosti.”
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati si že dolgo prizadevamo za spravo in pomiritev, temelječo na zgodovinski resnici, saj jo potrebujemo zaradi naše skupne prihodnosti. Obsodili smo povojne poboje in pravno dvomljive procese. Ob tem pa smo pričakovali, da bodo svojo zgodovinsko vlogo v času 2. svetovne vojne priznale in obžalovale tudi stranke, katerih predhodnice so v tistem času sodelovale z okupatorjem.
Socialni demokrati smo si v Državnem zboru prizadevali in z večino parlamentarnih strank dosegli soglasje o noveli zakona o vojnih grobiščih ter da se na grobovih padlih med vojno zapiše »Žrtve vojnega nasilja«, na grobove po vojni pobitih oseb »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja«, poleg tega pa v Ljubljani postavi še skupen spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam z napisom »Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.« (Oton Župančič). Zapisi torej niso več izhajali iz ideoloških ocen in izhodišč, temveč so za podlago upoštevali zgodovinska dejstva o dogodkih v 2. svetovni vojni in po njenem koncu. Zato pozdravljamo pristop k vsebini in pomenu spomenika, ki upošteva in izhaja iz odločitev zakona o vojnih grobiščih.
Naj ob tem ponovno spomnimo, da smo Socialni demokrati v Državnem zboru vodili skupino, ki je pripravljala spremembe in dopolnitve Zakona o vojnih grobiščih, pripravili in v DZ zagovarjali z večino strank in veteranskih organizacij usklajeno besedilo zakona, ki smo ga leta 2009 tudi vložili in je bil sprejet. Besedilu zakona niso nasprotovali niti v SDS niti v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Zakon je bil sprejet s 50 glasovi za in nobenim proti.
Za Socialne demokrate tak pristop lahko pomeni pravo podlago za pomiritev in spravo, temelječo na objektivni zgodovinski vlogi vojskujočih se strani in strank v 2. svetovni vojni, in da se pri tem posebej upošteva nedvomna in zgodovinska ter mednarodnopolitično ovrednotena vloga NOB za narodno osvoboditev in njen prispevek za skupen boj z zavezniki zoper nacizem in fašizem ter graditev slovenske državnosti.
Socialni demokrati smo prepričani, da je več kot sedemdeset let po največji svetovni moriji doslej dozorel čas, da tudi v Sloveniji z vso dolžno pieteto odkrijemo spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zato se bo delegacija vodstva SD na čelu s predsednikom stranke mag. Dejanom Židanom udeležila današnjega odkritja spomenika na Kongresnem trgu v Ljubljani. Z njegovo postavitvijo naša država sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo spomenike ali podobna osrednja spominska obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah.
Verjamemo, da prihaja čas, ko bomo vsi državljani in državljanke Republike Slovenije spoznali, da našo skupno prihodnost in prihodnost vseh novih generacij ne moremo graditi na ideloloških nasprotjih, temveč na skupnem spoznanju, da lahko le narodna pomiritev prispeva k zaključku predolgega obdobja nasprotij. Želimo si, da bo današnje odkritje spomenika v prestolnici Slovenije prispevalo h končanju nasprotovanj o preteklosti in predstavljalo enega od temeljev za skupna prizadevanja in osredotočenje celotne politike, da deluje v smeri zagotavljanja boljše kvalitete življenja vseh naših državljank in državljanov.
Pogovor Mladega foruma SD z nekdanjim predsednikom RS Kučanom o medgeneracijskem sodelovanju
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićV organizaciji Mladega foruma SD je v petek, 7. julija, na Ravnah na Koroškem potekal pogovor z nekdanjim predsednik Republike Slovenije Milanom Kučanom. Dogodka se je v Kulturnem domu udeležilo veliko število poslušalk in poslušalcev, med njimi tudi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, župan mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Aljaž Verhovnik in mnoge članice ter člani Socialnih demokratov. Dogodek je imel tudi dobrodelno noto, saj so udeleženci tribune zbrali več sto evrov za triletnega someščana Anžeta, katerega družina nujno potrebuje finančno pomoč za saniranje zdravstvenih težav, ki jih je utrpel ob prezgodnjem rojstvu.
Glavna tema pogovora s prvim predsednikom RS, ki ga je vodil predsednik Mladega foruma Mežiške doline Andrej Omerzel, je bilo medgeneracijsko sodelovanje. Bivši predsednik Kučan je poudaril, da napredek v neki družbi odvisen od soočenja različnih konceptov. S tem je želel pozvati določene politične stranke v naši državi, ki ne poznajo v svojem delovnem opusu besed konsenza, dialoga in sodelovanja, da morajo način njihovega delovanja spremeniti za dobrobit Slovenije. Medgeneracijsko sodelovanje je Kučan predstavil kot enega izmed najpomembnejših ciljev trenutne politike, pri katerem bo v prihodnje potrebno še veliko postoriti, da bo sodelovanja med različnimi generacijami več kot danes.
Prvemu predsedniku je bilo med drugim zastavljeno vprašanje, kje on vidi medgeneracijski most med mlajšimi in starejšimi politiki, ter zakaj se ta most ne širi ampak venomer oži. Kučan je odgovoril, da ta medgeneracijski most, ki povezujejo mlajše in starejše generacije politikov predstavljajo oziroma morajo predstavljati skupne vrednote in cilji za dobrobit države. Znanje, sociala in razvoj predstavljajo most, ki povezuje generacije iz roda v rod. Omenjena je bila zaskrbljujoče nizka aktivna participacija mladih v Sloveniji. Preko pogovora so se iskale rešitve in ideje, na kakšen način dvigniti raven zavedanja mladih o politiki, ter na splošno kako povečati nivo aktivne participacije med mladimi.
“Nič o mladih brez mladih mora biti naš moto v bodoče. Ne sme se nam dogajati, da ljudje v jeseni svojega življenja odločajo o temah, ki se dotikajo mladih. Potrebno je razširiti politično izobrazbo med mladimi, poudariti pomembnost da vsak glas šteje na volitvah in da mora biti glas mladih močno zastopan skozi predstavnike, ki so mladi in izobraženi,” pa je v pogovoru med drugim poudaril Andrej Omerzel.
Han: Koalicija o zdravstvu tudi ob razpravi o prioritetah proračuna
/in Novice, Poslanska skupina, Stranka, Vlada /by Denis SarkićKoalicijski partnerji pričakujemo, da bo vlada danes, v četrtek, 6. julija, potrdila razrez proračunskih izdatkov. Med težavnimi področji, kjer primanjkuje tudi sredstev, v SD izpostavljamo zdravstvo, pomembni pa se nam zdita tudi področji izobraževanja in sociale. Koalicijski partnerji smo se sicer o razrezu proračuna usklajevali že v torek. Kot je v izjavi za medije po srečanju dejal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bomo v SD pozorni na proračun na socialnem področju, saj gospodarska rast omogoča, da se nekatere zadeve sprostijo. Sicer pa je ocenil, da so bili koalicijski pogovori o razrezu proračuna običajni pogovori, “ko vsakemu ministru kaj manjka”.
Socialni demokrati sicer kot eno večjih težav že dalj časa izpostavljamo področje zdravstva in na to temo pričakujemo tudi posebno srečanje koalicije. Na vprašanje, kdaj se bodo sestali, je Han danes odgovoril z besedami, da so njegova pričakovanja velika, “realizacija pa slaba”. V zdravstvu je po Hanovih besedah več težav, od pomanjkanja denarja do kadrovskih zadev v bolnišnicah in upravljanja z njimi. “Pri sprejemanju zakonodaje se vrtimo v krogu, kjer nekateri egi ne popuščajo in to ni v redu, predvsem ne za paciente, pa tudi ne za zaposlene v zdravstvu,” je dejal vodja poslancev SD.
Han je spomnil tudi, da je zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim bodo nadaljevali septembra, pomemben tudi zaradi statusa medicinskih sester, zakon o zdravniški službi pa tudi zaradi prenosa denarja oz. financiranja specializacij. “Če pa zaradi mladih zdravnikov sprejemaš zakonodajo, je čudno, da so mladi zdravniki proti tej zakonodaji. Tega preprosto ne razumem,” je dodal Han. Na koalicijskem vrhu so danes po trditvah Hana sicer razpravljali tudi o zakonu glede izgradnje srednjesavske verige hidrolektrarn, beseda je tekla tudi o arbitraži. Ni pa koalicija, kot je pojasnil Han, danes spregovorila o migrantskem pritisku na Italijo.
Minister Židan: Sloveniji na konferenci FAO v Rimu soglasna podpora za razglasitev svetovnega dneva čebel
/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić“Slovenija je na zasedanju Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu dobila soglasno podporo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel,” je povedal minister Dejan Židan. Končno odločitev o tem bo decembra sprejela generalna skupščina Združenih narodov. Slovenija si od leta 2014 prizadeva, da bi 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel in s tem potrdili pomen tega opraševalca za preživetje človeka. Čebela in čebelarstvo je po mnenju Židana panoga, kjer smo najboljši. Meni, da je to eno redkih področij, kjer lahko rečemo, da smo velesila.
“Zanimivost razprave v Rimu je bila v tem, da je potekala v času, ko se FAO ukvarja s podnebnimi spremembami in porastom lakote na svetu,” je poudaril Židan. Države slovensko ponudbo podpirajo tudi, ker v njej vidijo enega od temeljev za povečano proizvodnjo hrane in boj proti lakoti. Slovenija bo po napocedi ministra pripravila prenovljeno resolucijo in iskala partnerje, ki jo bodo pripravljeni podpisati. “Mi smo se sicer na državni ravni dogovorili z mnogimi državami, ki pa jo morajo zdaj še podpisati, kar bo omogočilo, da bo šla pot izglasovanja predvideno potem decembra tega leta hitro naprej,” je napovedal Židan.
Kot je dejal, je Slovenija ena vodilnih držav na področju čebelarstva, zato se od nas pričakuje, da bomo aktivni pri mednarodnem izobraževanju. Slovensko kmetijsko in ministrstvo za izobraževanje si prizadevata, da bi v Sloveniji vzpostavili tudi mednarodni izobraževalni center za čebelarstvo. Prepoznavnost, predvsem pa strokovnost in kompetence slovenskih čebelarjev prinašajo povečano zanimanje različnih držav za slovensko znanje.
“Pripravljamo vse potrebno za ustanovitev mednarodne šole čebelarstva, pričakuje pa se tudi, da bomo vodilni pobudniki meddržavnih, mednarodnih raziskovalnih nalog, ki bodo odgovarjale na težave, s katerimi se čebele in drugi opraševalci soočajo,” je navedel minister.
Židan meni, da druge države Slovenijo vidijo kot referenčno državo na področju čebelarstva, ne želi pa napovedovati, kakšna bo usoda pobude o razglasitvi mednarodnega dneva čebel. “Obstaja izjemno velika verjetnost, da nam bo uspelo, da bo Generalna skupščina ZN obravnavala in sprejela našo pobudo, ampak zagotovo bomo vedeli šele takrat, ko se bo glasovanje končalo,” je še dodal Židan.
Dr. France Križanič: Ekonomsko ogledalo Slovenije, julij 2017
/in Ekonomsko ogledalo, Novice /by Denis SarkićStatistični urad Republike Slovenije in Banka Slovenije redno objavljata podatke o delovanju slovenskega gospodarstva. Med njimi so vsake tri mesce podatki o gospodarski rasti (o bruto domačem produktu) in rezultati ankete na trgu dela, ki kaže koliko ljudi je delovno aktivnih oziroma nezaposlenih, tudi če upoštevamo neformalne oblike dela (recimo t.i. pomagajoče družinske člane). Ostali podatki (o inflaciji, zunanji menjavi, kreditih bank gospodarstvu, javnih financah) so objavljeni bolj pogosto, v kombinaciji s podatki o gospodarski rasti in zaposlenosti pa omogočajo jasno sliko v kakšnem stanju je naše gospodarstvo, oziroma v kakšni smeri se giblje. Ali je gospodarska rast stabilna, se obeta sprememba v trendu, ipd.
V prvem četrtletju 2017 je bil slovenski bruto domači produkt (BDP) merjeno v evrih skoraj 7% večji kot pred letom. Če upoštevamo inflacijo (rast cen), se je od prvega lanskega do prvega letošnjega četrtletja povečal za dobre 5%. Obdelani podatki (izločitev vpliva inflacije in sezone) kažejo, da se je v prvem četrtletju 2017 slovenski BDP povečeval po 6% letno. Ugodni rezultati glede gospodarske rasti se nam torej obetajo tudi v prihodnje.
Od prvega četrtletja lani do letos se je slovenski izvoz realno povečal za skoraj 9%, investicije za blizu 11%, poraba gospodinjstev za 4%, državna poraba pa za slaba 2%. Pregled po gospodarskih panogah potrjuje, da se je ob nadaljevanju hitre rasti izvoza (vpliv zlasti na predelovalne dejavnosti in turizem) letos okrepilo tudi investicijsko povpraševanje (vpliv na gradbeništvo, tehnične in poslovne storitve, finančno ter zavarovalniško dejavnost), oboje skupaj pa je imelo ugoden učinek na pospešitev trgovine, prometa, komunikacijskih ter informacijskih dejavnosti.
Glede na prvo četrtletje 2008 (primerljiv podatek pred svetovno finančno krizo) je bil naš BDP prve tri mesece 2017 merjeno v evrih večji za 12%, če upoštevamo inflacijo pa za 0,3%. Slovensko narodno gospodarstvo »lovi« razvitejša gospodarstva in si lahko s prevzemanjem dobrih praks (tehnologij, poslovnih pristopov, ipd.) v daljšem obdobju zagotovi hitrejšo gospodarsko rast od svojih razvitejših trgovinskih partneric. Na tak način smo v Sloveniji imeli od 1995 do 2005 hitro in stabilno rast realnega bruto domačega produkta. Lahko bi jo nadaljevali, če ne bi prišlo do neracionalnega pregrevanja gospodarstva 2006 do 2008 in posledično hitrega upada BDP med finančno krizo 2009. Gospodarska rast se je 2010 ter 2011 sicer povrnila in v kolikor ne bi bilo napak slovenske ekonomske politike v 2012 in 2013, bi se brez dvoma že prej pospešila ter nadomestila zamujeno.
V primeru, da bi v Sloveniji rast BDP do 2016 v povprečju dosegla enako hitrost kot od 1995 do 2005 (empirično ocenjen trend), bi imeli lani približno petino večji BDP od dejansko ustvarjenega in bili, merjeno na prebivalca, še vedno okoli 40% pod nemškim ali avstrijskim BDP. V 2017 nadaljnjo povečevanje povpraševanja (izvoznega, investicijskega, za osebno ali državno porabo) še ne more voditi v inflacijo in poslabšanje konkurenčnosti našega gospodarstva.
Da BDP v Sloveniji še ni blizu svoje potencialne ravni (produkt pri polni zaposlenosti), kažejo tudi rezultati ankete o trgu dela, podatki o zunanjem presežku ter podatki o inflaciji.
Nadaljevanje stabilne gospodarske rasti nakazujejo tudi naslednji podatki za prve tri mesece 2017 glede na enako obdobje lani: povečanje obsega svetovne trgovine (3%), stabilna raven efektivnega deviznega tečaja evra (glede na valute trgovinskih partnerjev), prekinjena rast cen surovin na svetovnem trgu (in naših uvoznih cen) ter z anketami ugotovljena rast gospodarskega optimizma tako v evroskupini kot v Sloveniji.
Komentar dr. Patricka Vlačiča ob razsodbi arbitražnega sodišča: Ali smo lahko zadovoljni?
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićNajprej je le treba zapisati, da je mejni spor med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško samo to, mejni spor. Ni nekaj, kar bo eni ali drugi strani prineslo zmago ali poraz, ni tekma in ni nič posebnega. Edina zmaga v tem sporu je, da sta ga državi vedno reševali s sredstvi za mirno reševanje sporov in sta se, potem ko 17 let pogajanj ni prineslo rešitve, odločili za arbitražno razreševanje. Treba je tudi povedati, da se ta spor, v nasprotju s prepričanjem marsikoga, rešuje razmeroma hitro in razmeroma kulturno.
Mejnih sporov je na svetu zelo veliko. Več kot dvesto odprtih ozemeljskih sporov rešujejo države med seboj v današnjem času. Ozemeljski spori niso zgolj v državah, ki so pred kratkim dosegle suverenost, ali, kot bi kdo zmotno mislil, v državah v razvoju. Med Nemčijo, Švico in Avstrijo je spor o Bodenskem jezeru. Kanada in ZDA imajo kar nekaj odprtih ozemeljskih vprašanj. Tudi znotraj ZDA so med zveznimi državami spori. Georgia in Tennessee že dolgo rešujeta spor glede vodnega vira.
Čustva, ki jih ta mejni spor sproža, so do neke mere logična. S slovenske strani s tem, da je po drugi svetovni vojni 200.000 takratnih Jugoslovanov (vendar samo Slovencev) ostalo v Italiji in 200.000 Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem in da je skoraj celotna slovenska nacionalna obala ostala v Italiji, Hrvaška pa je dobila Dalmacijo in otoke. Nepravnikom je kar težko razumeti, kako se je lahko zgodila taka krivica in kako to, da ima to dejstvo tako omejen pravni pomen. S hrvaške pa dolgo vojno stanje v devetdesetih, drugače od krajše vojne v Sloveniji, ki je pustilo pri marsikom ugodno prst za izjavo: niti centimetra naše zemlje! Oboje je logični sprožilec čustev. Preveč čustev v tem delu sveta ne prinaša nič dobrega.
Kar vedno znova intrigira, je, da naša država včasih zaradi aktov naših predstavnikov deluje naivno. Monumentalna nerodnost našega arbitra in agentke arbitraže je posledica tega, da diplomacijo in mednarodno politiko jemljemo preveč lahko. Ne glede na to, da je dokaz o komunikaciji pridobljen nezakonito, ostaja priokus naivnosti. Ali je res, da je hrvaški arbiter prebival na hrvaški ambasadi, medtem ko je arbitriral? No, saj v tem primeru so zadeve kar jasne.
Kar nam očitno manjka, je dober trening tistih, ki bodo počeli karkoli mednarodnega za našo državo. Po pripovedovanju izkušenega diplomata je bivša skupna država imela take treninge, kjer so jih poleg klasičnih veščin naučili tudi številnih “soft skills”, ki so včasih bolj pomembni kot klasično diplomatsko znanje.
Od danes naprej imata Slovenija in Hrvaška pravno rešitev različnih pogledov na razmejitev na določenih delih kopnega in na morju. Kot je običajno v takih sporih, ne ena ne druga država ne moreta doseči maksimuma zahtevka, saj je po naravi stvari nemogoče. Nekateri v Sloveniji bodo s pravno rešitvijo arbitraže zadovoljni, drugi pač ne. Tisti, ki menijo, da je bil ključen stik z odprtim morjem, bodo zadovoljni.
Arbitražno sodišče je, to je treba posebej poudariti, drugače, kot je običajno v mednarodnem pravu, določilo, da Slovenija ima stik z odprtim morjem. Naj še enkrat ponovim svoje stališče: takšen stik je simbolno gotovo pomemben, praktično pa le, če bi Hrvaška začela šikanirati ladje ali letala na poti v Slovenijo ali iz nje. Večji del Piranskega zaliva je po naravi stvari moral pripasti Sloveniji. V tem delu Hrvaška pač res ni imela veliko argumentov. Kar se pa kopenskih razmejitev tiče, se pa zdi, da je arbitraža nekako sledila dejaskemu izvrševanju oblasti. To je seveda prvi vtis, ki ga bo treba preveriti z natančnim prebiranjem arbitražne odločitve.
Ali smo lahko zadovoljni z arbitražno odločitvijo? Lahko smo zadovoljni, da se je spor, ki je netil nesoglasja med dvema narodoma, razrešil. Kaj bomo storili, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne odločbe? Dolžnost spoštovanja mednarodnih pravnih aktov je močan argument Slovenije. Potrebna bo pa tudi intenzivna diplomatska akcija. Tisti diplomati, ki v zadnjih dneh mehčajo pomen arbitražne odločbe, ne ravnajo v korist regije, pa čeprav je to videti čudno, tudi ne v korist Hrvaške.
Delajo samo v korist tistih, ki so iz tega spora delali politični kapital. Ti so pa, vsaj meni, vedno najedali živce. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na tiste naše ljudi, ki so želeli biti v Sloveniji, po arbitražni odločbi pa so se znašli na drugi strani meje. Njihova usoda se mi zdi ta trenutek najbolj pomembna. Za njih bo treba, če bodo to želeli, najti tudi rešitve.
Dr. Patrick Vlačič je strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo in predsednik Sveta SD za infrastrukturo. Njegov komentar je bil objavljen tudi v časniku Večer.
Ob mednarodnem dnevu zadružništva Socialni demokrati poudarjamo zadružni prispevek k zmanjševanju neenakosti
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićV času, ko se socialne razlike po svetu povečujejo, Socialni demokrati vemo, da obstajajo rešitve za odpravo neenakosti in se za to borimo. Zadružništvo je zagotovo med najboljšimi izvedljimi možnimi spremembami gospodarjenja in skupne ekonomske in družbene ureditve, saj zadruge, kot demokratična podjetja v lasti svojih članov, delujejo v skladu z zadružnimi načeli in vrednotami ter prispevajo k izboljšanju sveta in trajnostnemu razvoju. Člani zadrug enakovredno in enakopravno prispevajo in demokratično nadzirajo svoje zadruge. Poseben pomen zadrug je prepoznal tudi Unesco, ki je nedavno zadruge uvrstil na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Socialni demokrati bomo vedno iskali družbeno soglasje za povečanje in krepitev ekonomske demokracije, kjer si ob krepitvi zadružništva prizadevamo tudi za obvezno udeležbo delavcev pri dobičku v vseh podjetjih, ne samo pri zadrugah. Socialni demokrati smo se zato zavezali, da bomo zagovarjali vzpodbude za projekte zadrug in socialnih podjetij. Zato smo tudi pred leti predlagali in v Državnem zboru sprejeli Zakon o socialnem podjetništvu, ki je spodbudil nadaljnji razvoj socialnih podjetij in zadrug v Sloveniji, ki ga beležimo danes. Pred več kot letom dni pa smo pripravili tudi predlog Zakona o delavskih odkupih, ki med drugim v ospredje postavlja delavske odkupne zadruge in s tem delavsko lastništvo, ta predlog sicer žal še vedno čaka na podporo tako koalicije kot širšega kroga politike.
Socialni demokrati se zavedamo, da so zadruge zakon, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da se spremeni zakonodaja, ki bo še dodatno spodbudila razvoj različnih tipov zadrug v Sloveniji, saj, kot pravi letošnji slogan Mednarodnega leta zadružništva vemo, da: zadruge poskrbijo, da nihče ne ostane zadaj.
10 razlogov zakaj so zadruge zakon:
Komentar dr. Jerneja Pikala ob zaključku šolskega leta: Javnost ne podpira izenačevanja financiranja javnega in zasebnega osnovnega šolstva
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićČasnik Delo je 21. junija objavil rezultate ankete, s katero so med prebivalci Republike Slovenije želeli ugotoviti razpoloženje glede treh ključnih rešitev predlagane novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je predlagalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tri ključne spremembe, ki naj bi jih prinesel nov ZOFVI, so izenačitev 100 odstotnega financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, uvedba nacionalnega preverjanja znanja v tretji razred osnovne šole ter nov način imenovanja ravnateljev s soglasjem ministra.
Rezultati ankete so za Socialne demokrate potrditev, da delamo za ljudi in v dobro ljudi. Tako kot prevladujoča večina 60 odstotkov vprašanih tudi mi zelo jasno zagovarjamo rešitev, da je financiranje zasebnih šol iz javnih sredstev sicer mogoče, a iz cele vrste razlogov ne more biti izenačeno s financiranjem osnovnih šol, kajti razlike so v programih javnih in zasebnih osnovnih šol, razlike so v pogojih delovanja javnih in zasebnih šol, itn. Ne gre toliko za ideološko vprašanje, kot nam poskušajo sugerirati naši politični tekmeci, ampak za jasno, konsistentno in trdno politično stališče zadnjih 25 let, ki ga ne spreminjamo pod vplivom dnevne politike. Globoko smo namreč prepričani, da je samo kakovostno javno šolstvo, ki je dostopno vsem prebivalcem v enaki meri, garancija bodočega razvoja Slovenije. Javno šolstvo je imelo in bo imelo v nas najjasnejšega in najglasnejšega zagovornika.
V preteklih tednih je bilo v javnosti tudi kar nekaj razprav na temo uvedbe Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v tretji razred osnovne šole. Ministrstvo namreč predlaga, da bi se poleg eksternega preverjanja v šestem in devetem razredu dodalo še preverjanje v tretjem razredu. Nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu je smiselno s samo enim ciljem: da ugotovimo, kako dobro se je opismenila generacija. V tej starosti se namreč počasi končuje najbolj ugodno razvojno obdobje posameznice ali posameznika za opismenjevanje. Če zamudimo to razvojno „okno priložnosti“ in otrok ne opismenimo dobro do konca tretjega razreda, bomo v višjih razredih in kasneje imeli več težav.
Mednarodne raziskave (PISA) tudi v več ponovitvah kažejo, da za najboljšimi na svetu primerjalno najbolj zaostajamo ravno pri t.i. bralni pismenosti. Namen uvedbe NPZ v tretji razred zato ne more biti, kot razlaga ministrstvo, spremljanje posameznice ali posameznika, ker sta za oceno napredka razvoja posameznice ali posameznika dva predlagana predmeta na NPZ pač precej premalo. Namen mora biti povratna sistemska informacija za šolski sistem, kako dobro se je opismenila celotna generacija, kakšne so razlike, kaj je treba morebiti popraviti v naslednji triadi, itn. Za to ni potrebno testiranje celotnega generacije, ampak samo toliko, kolikor je potrebno, da učitelji in sistem dobijo kakovostno povratno informacijo za bodoče delo.
Socialni demokrati nasprotujemo tudi uvedbi soglasja pri imenovanju ravnateljev. Doslej je imel vsakokratni šolski minister ali ministrica možnost podati mnenje o predlaganem ravnateljici ali ravnatelju, poslej pa bi ta posegal/a v proces imenovanja s soglasjem, od katerega bi bilo imenovanje ravnateljice ali ravnatelja odvisno. Mnenje je nezavezujoče, soglasje je zavezujoče. Odprla bi se možnost političnega poseganja ministra v imenovanje ravnateljev, kar ni dobro za nazorsko nevtralnost šole. Ker bi bilo soglasje ministra zavezujoče, bi to neizbranim kandidatom odprlo možnost pravnih postopkov pred sodišči, kar bi močno zapletlo proces imenovanja, predvsem pa bi vplivalo na kakovostno pedagoško delo v šoli.
Zato Socialni demokrati ponovno poudarjamo, da so spremembe v šolskem prostoru sicer potrebne, a jih je vedno znova potrebno podrobno premisliti in uskladiti z vsemi deležniki in akterji znotraj sistema, ker dodatne spremembe dolgoročno vplivajo na kakovost izobraževanja.
dr. Jernej Pikalo
Predsednik Strokovnega sveta SD za izobraževanje, znanost in šport