Socialni demokrati po 300 dneh sodelovanja v vladi ugotavljamo, da se koalicijski sporazum, ki je po besedah predsednika stranke mag. Dejana Židana v veliki meri socialdemokratski, izpolnjuje. Prepričani smo, da Slovenija tudi zaradi našega sodelovanja v vladi beleži pozitivne trende. Predsednik Socialnih demokratov in minister mag. Dejan Židan je na novinarski konferenci predstavil dosežke ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in izzive za letošnjo jesen, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je predstavila uresničene in bodoče projekte MDDSZ, med njimi paket pomoči socialno najbolj ogroženim in projekt odpisa dolgov, obrambna ministrica Andreja Katič pa ključne projekte ministrstva za obrambo v letu 2015 in načrte za prihodnje obdobje.
Predsednik SD in minister Židan je med pozitivnimi trendi Slovenije izpostavil gospodarsko rast, zmanjševanje števila brezposelnih in povečan izvoz. Skupni vladni projekti so, kot je dejal, nastali tudi s pomočjo stranke SD. Spomnil je na sprejetje strategije upravljanja državnih naložb s klasifikacijo in izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Oba predloga je podprlo pet poslancev SD, podpredsednik stranke in poslanec Janko Veber jima je nasprotoval.
Predsednik SD Židan je glede tega le ponovil, da v njihovi stranki velja svoboda odločanja poslanca, in dodal, da v preteklosti tudi sam kot poslanec ni vedno glasoval kot večina v poslanski skupini. Med dosežki sodelovanja SD v vladi je posebej izpostavil odpisov dolgov socialno najšibkejšim, projekt po njegovih besedah dobiva mednarodne razsežnosti. Spomnil je na zadnji dve srečanji s sestrskimi strankami iz avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine, SPÖ in PD, ki sta pozdravili projekt pomoči socialno najšibkejšim, ki ga je pripravila ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak.
Židan je medijem povedal, da si bomo Socialni demokrati prizadevali, da bi pri davčni reformi, ki jo ima vlada v načrtih, sledili vzgledu sosednje Avstrije, ki poudarja prerazporeditev bremena iz najrevnejših na najbogatejše ter znižanje obremenitev bruto plače. V SD nismo naklonjeni ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda, o čemer se govori, Židan pa je poudaril, da tak predlog tudi ni koalicijsko usklajen. Pred državo so po njegovih besedah nekateri odprti projekti, med njimi izpostavlja tudi odnos do Grčije in vprašanje beguncev. Dejan Židan je v vlogi ministra tudi naštel nekaj uspehov na resorju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim nov program podeželja in omejitev pridelave GSO.
Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je poudarila sveženj pomoči socialno najšibkejšim, v katerem je odpis dolgov eden od stebrov. Izpostavila je še podpis socialnega sporazuma, reformo študentskega dela in tudi dosežek, da so socialni transferji ostali v enaki meri izplačani. Tako izpostavlja tudi prizadevanja, da se bo z oblikovanjem proračuna za prihodnji dve leti sprostilo okoli 70 milijonov evrov in se bodo nekateri socialni transferji lahko vrnili na raven, kot so bili pred krizo. Med njimi so določene sprostitve pri otroških dodatkih in štipendijah.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je izpostavila delo Uprave RS za zaščito in reševanje. Poudarila je sodelovanje med civilno zaščito in Slovensko vojsko, uporabo helikopterjev vojske in policije v sistemu nujne medicinske pomoči ter uporabo Falcona za prevoz človeških organov, kjer je MORS podpisal sporazum o sodelovanju s Slovenija Transplant. Ministrstvo je pripravilo tudi izhodišča za spremembo zakona o obrambi in jih predstavilo političnim strankam ter dobilo njihovo soglasje za prenovo zakona. Bo pa Katičeva, kot je pojasnila v odgovoru na novinarsko vprašanje, morala poiskati nov predlog za direktorja Obveščevalno-varnostne službe MORS (OVS), saj premier z njenim prvim predlogom ni bil zadovoljen.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je komentiral tudi proračunske pogovore pri finančnem ministru in pojasnil, da o številkah sicer ne more govoriti, dokler te niso usklajene, se pa te gibljejo v podobnih zneskih kot letos. “Delno tudi zato, ker naše ministrstvo v veliki meri črpa evropska sredstva,” je pojasnil Židan, ki zaradi evropskih sredstev za svoje ministrstvo pravi, da velikih sprememb tako ali tako ni mogoče delati, je pojasnil, da so s finančnim ministrom izmenjali argumente, pogajanja pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih in mesecih. “Ministrstvo za finance je predstavilo svoje argumente, mi pa svoje postavke. Zlasti smo bili pozorni na to, da ne moremo manjšati sredstev na agenciji za kmetijske trge,” je dejal Židan. Kot je pojasnil, je od te namreč odvisno, ali Slovenija dobi 300 milijonov evrov sredstev EU ali ne.
Dodal je, da je finančni minister rezerve iskal pri materialnih stroških in nekaterih drugih transferjih, kar je “tudi njegova naloga”. “Mi pa predstavljamo argumente, kaj počnemo, kaj je smiselno in kaj ne. Znotraj teh okvirov se bomo morali najti v prihodnjih pogajanjih.” Nekaj pozornosti sta oba ministra namenila še javnim zavodom, Židan pa verjame, da so tudi na finančnem ministrstvu razumeli, “da javnih zavodov ne moremo nesorazmerno zmanjševati”. Finančnemu ministru je Židan dodatno predstavil tudi številke, ki kažejo, da je Slovenija lani na področju kmetijstva beležila rast.
Celotno novinarsko konferenco ministrov iz vrst SD si lahko ogledate v videoposnetku:
Ministri Dejan Židan, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ob 300 dneh dela SD v vladi o dosežkih 21-07-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.
Židan: Uspeh 300 dni dela SD v vladi je tudi projekt odpisa dolgov socialno ogroženim
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićSocialni demokrati po 300 dneh sodelovanja v vladi ugotavljamo, da se koalicijski sporazum, ki je po besedah predsednika stranke mag. Dejana Židana v veliki meri socialdemokratski, izpolnjuje. Prepričani smo, da Slovenija tudi zaradi našega sodelovanja v vladi beleži pozitivne trende. Predsednik Socialnih demokratov in minister mag. Dejan Židan je na novinarski konferenci predstavil dosežke ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in izzive za letošnjo jesen, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je predstavila uresničene in bodoče projekte MDDSZ, med njimi paket pomoči socialno najbolj ogroženim in projekt odpisa dolgov, obrambna ministrica Andreja Katič pa ključne projekte ministrstva za obrambo v letu 2015 in načrte za prihodnje obdobje.
Predsednik SD in minister Židan je med pozitivnimi trendi Slovenije izpostavil gospodarsko rast, zmanjševanje števila brezposelnih in povečan izvoz. Skupni vladni projekti so, kot je dejal, nastali tudi s pomočjo stranke SD. Spomnil je na sprejetje strategije upravljanja državnih naložb s klasifikacijo in izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Oba predloga je podprlo pet poslancev SD, podpredsednik stranke in poslanec Janko Veber jima je nasprotoval.
Predsednik SD Židan je glede tega le ponovil, da v njihovi stranki velja svoboda odločanja poslanca, in dodal, da v preteklosti tudi sam kot poslanec ni vedno glasoval kot večina v poslanski skupini. Med dosežki sodelovanja SD v vladi je posebej izpostavil odpisov dolgov socialno najšibkejšim, projekt po njegovih besedah dobiva mednarodne razsežnosti. Spomnil je na zadnji dve srečanji s sestrskimi strankami iz avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine, SPÖ in PD, ki sta pozdravili projekt pomoči socialno najšibkejšim, ki ga je pripravila ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak.
Židan je medijem povedal, da si bomo Socialni demokrati prizadevali, da bi pri davčni reformi, ki jo ima vlada v načrtih, sledili vzgledu sosednje Avstrije, ki poudarja prerazporeditev bremena iz najrevnejših na najbogatejše ter znižanje obremenitev bruto plače. V SD nismo naklonjeni ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda, o čemer se govori, Židan pa je poudaril, da tak predlog tudi ni koalicijsko usklajen. Pred državo so po njegovih besedah nekateri odprti projekti, med njimi izpostavlja tudi odnos do Grčije in vprašanje beguncev. Dejan Židan je v vlogi ministra tudi naštel nekaj uspehov na resorju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim nov program podeželja in omejitev pridelave GSO.
Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je poudarila sveženj pomoči socialno najšibkejšim, v katerem je odpis dolgov eden od stebrov. Izpostavila je še podpis socialnega sporazuma, reformo študentskega dela in tudi dosežek, da so socialni transferji ostali v enaki meri izplačani. Tako izpostavlja tudi prizadevanja, da se bo z oblikovanjem proračuna za prihodnji dve leti sprostilo okoli 70 milijonov evrov in se bodo nekateri socialni transferji lahko vrnili na raven, kot so bili pred krizo. Med njimi so določene sprostitve pri otroških dodatkih in štipendijah.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je izpostavila delo Uprave RS za zaščito in reševanje. Poudarila je sodelovanje med civilno zaščito in Slovensko vojsko, uporabo helikopterjev vojske in policije v sistemu nujne medicinske pomoči ter uporabo Falcona za prevoz človeških organov, kjer je MORS podpisal sporazum o sodelovanju s Slovenija Transplant. Ministrstvo je pripravilo tudi izhodišča za spremembo zakona o obrambi in jih predstavilo političnim strankam ter dobilo njihovo soglasje za prenovo zakona. Bo pa Katičeva, kot je pojasnila v odgovoru na novinarsko vprašanje, morala poiskati nov predlog za direktorja Obveščevalno-varnostne službe MORS (OVS), saj premier z njenim prvim predlogom ni bil zadovoljen.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je komentiral tudi proračunske pogovore pri finančnem ministru in pojasnil, da o številkah sicer ne more govoriti, dokler te niso usklajene, se pa te gibljejo v podobnih zneskih kot letos. “Delno tudi zato, ker naše ministrstvo v veliki meri črpa evropska sredstva,” je pojasnil Židan, ki zaradi evropskih sredstev za svoje ministrstvo pravi, da velikih sprememb tako ali tako ni mogoče delati, je pojasnil, da so s finančnim ministrom izmenjali argumente, pogajanja pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih in mesecih. “Ministrstvo za finance je predstavilo svoje argumente, mi pa svoje postavke. Zlasti smo bili pozorni na to, da ne moremo manjšati sredstev na agenciji za kmetijske trge,” je dejal Židan. Kot je pojasnil, je od te namreč odvisno, ali Slovenija dobi 300 milijonov evrov sredstev EU ali ne.
Dodal je, da je finančni minister rezerve iskal pri materialnih stroških in nekaterih drugih transferjih, kar je “tudi njegova naloga”. “Mi pa predstavljamo argumente, kaj počnemo, kaj je smiselno in kaj ne. Znotraj teh okvirov se bomo morali najti v prihodnjih pogajanjih.” Nekaj pozornosti sta oba ministra namenila še javnim zavodom, Židan pa verjame, da so tudi na finančnem ministrstvu razumeli, “da javnih zavodov ne moremo nesorazmerno zmanjševati”. Finančnemu ministru je Židan dodatno predstavil tudi številke, ki kažejo, da je Slovenija lani na področju kmetijstva beležila rast.
Celotno novinarsko konferenco ministrov iz vrst SD si lahko ogledate v videoposnetku:
Ministri Dejan Židan, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ob 300 dneh dela SD v vladi o dosežkih 21-07-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.
Bilateralno srečanje delegacij Socialnih demokratov in SPÖ Koroška na Bledu
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićNa povabilo slovenskih Socialnih demokratov je na Bledu potekalo bilateralno srečanje partnerskih strank, delegacije slovenske SD na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom z delegacijo koroških SPÖ na čelu s predsednikom dr. Petrom Kaiserjem. Teme pogovorov so bile čezmejno sodelovanje partnerskih strank SD in SPÖ Koroška, seznanitev z davčno reformo v Avstriji in stanovanjsko politiko, spodbujanje perspektivnega poslovnega okolja, manjšine in ostale možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank.
Prav tako so sogovorniki spregovorili o aktualnih vprašanjih in begunski krizi, kjer so bili enotnega mnenja, da je potrebno čimprej pomagati ljudem v stiski. Koroški partnerji so prav tako z zanimanjem prisluhnili krajši predstavitvi projekta ministrice iz vrst SD za odpis dolgov in se priporočili za podrobnejše informacije v zvezi s projektom. Na srečanju je bilo dogovorjeno, da stranki okrepita sodelovanje tudi prek lokalne mreže županov na obeh straneh meje.
Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini v Avstriji” in se ob tej priložnosti zahvalil deželnemu glavarju in predsedniku SPÖ Koroška Petru Kaiserju ter vsem ostalim gostom za razumevanje in veliko pomoč pri reševanju odprtih vprašanj v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji.
V slovenski delegaciji so bili poled predsednika SD prisotni še poslanci in poslanke Matjaž Han, Matjaž Nemec, Bojana Muršič in Marija Bačič, državna sekretarka v kabinetu predsednika Vlade RS Andreja Črnak Meglič, predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjan Podgoršek, državna svetnika Tomaž Horvat in Stevo Ščavničar ter članica predsedstva SD Sonja Lokar in član Sveta SD za kulturo in nekdanji državni sekretar ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih.
Na avstrijski strani so se poleg predsednika SPÖ Koroške srečanja udeležili še predsednik Deželnega zbora Reinhart Rohrn, poslanka zveznega sveta in predsednica ženske organizacije v SPÖ Koroška Ana Blatnik, namestniki predsednika SPÖ Koroška Günther Goach, Jakob Strauss in Alfred Tiefnig, predsednik SPÖ v Deželnem zboru Herwig Seiser, namestnik predsednika SPÖ v Deželnem zboru Andreas Scherwitzl, direktor SPÖ Kluba v Deželnem zboru Peter Pegam, namestnik direktorja SPÖ Kluba v Deželnem zboru Roland Neubauer, člani državnega zbora na Dunaju Christine Muttonen, Wolfgang Knes in Philip Kucher, član državnega sveta Günther Novak ter generalni sekretar SPÖ Koroška Daniel Fellner.
Ministrica Kopač Mrak: Podpisan sporazum z župani in direktorji podjetij za odpis dolgov je v korist ljudi
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDanes je v ljubljanskih Križankah 47 podpornikov projekta o odpisu dolga najšibkejšim podpisalo sporazum, v okviru katerega bodo upniki, med njimi elektro, energetska, komunalna podjetja, zavarovalnice, banke, upravniki, občine in tudi država dolžnikom odpisali dolgove, in sicer v obdobju od podpisa sporazuma do 31. januarja 2016. Humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine pa so z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak podpisale namero o zagotavljanju materialne podpore in pomoči prisilno izseljenim družinam.
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je s predstavniki občin, podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim ter tudi pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam. Sporazum o pomoči najšibkejšim je podpisan na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki omogoča upnikom in dolžnikom, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davčnih posledic med 1. avgustom 2015 in 31. januarjem 2016.
Ministrica Kopač Mrak je uvodoma izpostavila, da smo “to dobro delo z različnimi organizacijami dosegli skupaj.” Tako država kot številna podjetja že zdaj odpisujejo dolgove, a bo zdaj ta proces hitrejši in poenostavljen. “Ponosna sem, da je še veliko družbeno odgovorih organizacij, ki jim je mar za najšibkejše,” je zbranim dejala ministrica. “Želim si, da bi projekt odpisa dolgov dal čim boljše rezultate, obenem pa v paketu pomoči uvajam o tudi predplačniške kartice in zagotavljamo stanovanja za deložirane družine,” je še poudarila ministrica Kopač Mrak.
Odpis dolga je sicer eden izmed ukrepov znotraj širšega paketa pomoči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vsebuje tudi; reševanje problematike deložacij, ki se ga je ministrstvo za delo lotilo skupaj s humanitarnimi organizacijami; Rdečim Križem Slovenije, Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Družine, ki so že bile deložirane bodo lahko začasno nastanjene v nezasedenih stanovanjih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Že danes je na voljo 11 stanovanj, dolgoročni cilj je vzpostavitev širokega nabora stanovanj, ki bodo na voljo tistim, ki se znajdejo pod težo grožnje z deložacijo. Da so stanovanja že pripravljena na vselitev so pripomogla tudi podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo pohištva. Humanitarne organizacije so družinam ponudile vso strokovno pomoč in zbiranje donacij za družine. Ministrstvo je med drugim pripravilo tudi kampanjo osveščanja državljank in državljanov o pravicah, ki jih imajo v primeru deložacije oziroma kaj vse lahko storijo prej, da do deložacije sploh ne pride.
Pomemben del paketa pomoči je tudi uvedba sistema predplačniških kartic za socialno najbolj ogrožene, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa ali s sredstvi iz socialnih transferjev ne morejo v celoti razpolagati. Kartice bodo omogočale način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno. Na kartice bodo posamezniki prejemali izključno socialne transferje (npr. denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek, itd.).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 3. julija 2015 objavilo javno naročilo za izvedbo sistema predplačniških kartic, predviden začetek uporabe kartice pa je november 2015. Razlog uvedbe predplačniške kartice je v tem, da se številni prejemniki socialnih transferjev srečujejo s situacijo, ko jim banke zaračunavajo nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in zavarovanju v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih, čeprav gre za sredstva, ki so namenjena osnovnim stroškom za preživetje.
Vse informacije, obrazci za državljanke in državljane, dodatna pojasnila o celotnem paketu pomoči so na voljo na posebni spletni strani www.paketpomoci.si ali na telefonski številki 080 2002.
Nagovor ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov:
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov from Socialni demokrati on Vimeo.
Ministrica Andreja Katič pozdravila strelce in strelke na evropskem prvenstvu
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićV nedeljo, 19. julija, je na mariborskem Trgu svobode zbrane športnike nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič, kjer je bilo slovesno odprtje evropskega prvenstva v streljanju 2015, ki bo potekalo do 1. avgusta na streliščih strelskega centra Gaj na Pragerskem in na vojaškem strelišču v Apačah. Evropskega prvenstva v streljanju se udeležuje več kot tisoč najboljših evropskih strelcev iz 46 držav, v slovenski strelski ekipi pa je 47 strelcev in strelk, ki bodo nastopili z orožjem malega in velikega kalibra. Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v kar 37 strelskih disciplinah, pri čemer bodo podelili 21 olimpijskih kvot za poletne olimpijske igre leta 2016 v Riu de Janeiru.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru dejala, da je strelstvo ena izmed panog, ki ji na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski dajejo velik pomen. Kot je povedala, ministrstvo zaposluje 63 športnikov in športnic raznovrstnih disciplin in štiri trenerje, med njimi je tudi strelski trener. Na tokratnem strelskem prvenstvu bodo Slovenijo in Slovensko vojsko zastopali štirje strelci, in sicer Rajmond Debevec, Robert Markoja, Željko Moičević in Dušan Ziško. Kot je dejala Andreja Katič, bo Slovenska vojska na prvenstvu pomagala organizatorjem prireditve, in sicer z do 15 pripadniki, saj Slovenska vojska že tradicionalno pomaga pri organizaciji največjih športnih spektaklov v Sloveniji.
“Brez pomoči logistične ter 1. in 72. brigade, Enote za podporo, Zdravstvene enote, 151. helikopterske eskadrilje in drugih enot si težko predstavljamo športni praznik pod Poncami, svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki, deskanje na Rogli, skoke v Ljubnem ob Savinji ter Zlato lisico,” je izpostavila obrambna ministrica in pojasnila, da gre za pomoč pri prevozih s cestnimi vozili in različnimi letalniki ter pomoč z opremo (od agregatov in sredstev zvez do šotorov).
Zelo pomembno je tudi nudenje zdravstvene podpore in sodelovanje protokolarne enote. Pripadniki Slovenske vojske pomagajo tudi pri urejanju tekmovalnih površin in izvedbi tekmovanj. “Ta in podobni športni dogodki Slovensko vojsko v javnosti predstavljajo kot odprto in s civilnim okoljem povezano organizacijo. Naše kapacitete – od telovadnic do igrišč po vsej Sloveniji – lahko koristijo tudi drugi, če lahko rečem civilni uporabniki. S tem se povečujeta ugled in zaupanje v Slovensko vojsko in njene sposobnosti, še posebej pa se izpostavlja naša družbena odgovornost,” je še povedala Andreja Katič. Prvenstvo poteka v okviru Evropske strelske konfederacije in je prvo tovrstno tekmovanje pri nas, organizira ga Strelska zveza Slovenije.
Minister Židan s koroškim deželnim glavarjem Kaiserjem o sodelovanju na področju kmetijstva in čezmejnih projektih
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je v Sloveniji gostil deželnega glavarja avstrijske Koroške, dr. Petra Kaiserja. Na Brdu pri Kranju sta dopoldne v dvostranskih pogovorih med drugim izpostavila dobro sodelovanje med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Avstrijski deželni glavar je v okviru obiska v Sloveniji popoldne obiskal tudi Bled. Minister Židan je obisk ocenil kot uspešen, njegov osnovni namen pa je bil ohranjanje dobrih stikov Slovenije z avstrijsko Koroško, izmenjava primerov dobrih praks, seznanitvijo z aktualnimi temami v obeh državah na področju kmetijstva in širše ter pregledati sodelovanje v okviru čezmejnih projektov.
Po obisku Brda pri Kranju je sledil obisk Biotehniškega šolskega centra Naklo. Kot je v izjavi za medije po obisku šolskega centra poudaril minister Židan je to primer uspešnega sodelovanja med izobraževalnimi institucijami Slovenije in avstrijske Koroške. Poleg tega je minister kot primer krepitve sodelovanja z avstrijsko Koroško, za katerega je zainteresirana Slovenija, izpostavil tudi področje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Minister Židan je posebej izpostavil priložnosti za sodelovanje na področju turizma, saj ta ne pozna meja. Kot je še spomnil, so slovenske kmetije majhne, v povprečju velike le 6,5 hektarja, in zato svoje priložnosti pogosto vidijo v dopolnilnih dejavnostih. Število registriranih dopolnilnih dejavnosti se je v minulem desetletju povečalo kar za štirikrat, danes jih je 16.000 znotraj 5000 kmetij.
Koroški deželni glavar Kaiser pa je v izjavi za medije obisk pohvalil kot zelo pozitivno presenečenje in zatrdil, da domov odhaja z zelo dobrimi vtisi. Označil ga je kot primer dualnega sistema, kjer uspešno povezujejo teoretična znanja s prakso, in obenem primer dobrega čezmejnega sodelovanja. Biotehniški center Naklo na področju praktičnega izobraževanja s področja kmetijstva, hortikulture in gospodinjstva, sodeluje z koroškima “Landwirtschaftliche Fachschule Ehrental” in “Landwirtschaftliche Fachschule Drauhofen”. Lansko leto so ravnateljice vseh treh šol podpisale pismo o sodelovanju in zasnovale projekt „Na skupnih poteh“.
Ministrica Katič na spominski slovesnosti pri Moravčah izpostavila pomen narodnoosvobodilnega partizanskega boja v 2. svetovni vojni
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićOb spomeniku desetim ustreljenim talcem v Polsnikovem dolu pri Moravčah je bila spominska slovesnost, na kateri je kot osrednja govornica nastopila ministrica za obrambo Andreja Katič. Na začetku slovesnosti sta ministrica za obrambo Andreja Katič in župan Občine Moravče Martin Rebolj z delegacijo k spomeniku položila venca. Ministrica Katič je v svojem govoru dejala, da danes, po 70 letih, lahko le slutimo, kako globoka je bridkost, ki so jo utrpeli svojci talcev, ustreljenih tukaj in drugod po Sloveniji, ter vseh drugih žrtev nacizma in fašizma.
“Borke in borci, udeleženke in udeleženci narodnoosvobodilnega partizanskega boja, ste vedeli, da bo težko, da bodo mnogi med vami v oboroženem boju s številnejšo okupatorjevo vojsko izgubili življenje. Sprejeli ste težko, a hkrati za domoljube edino mogočo odločitev. Junaško ste se uprli okupatorju, ki je sklenil naš narod uničiti. Borili ste se za prihodnost in nam jo tudi izborili. Neizmerno smo vam hvaležni za to zgodovinsko zmago,” je poudarila ministrica Katič.
Dodala je, da smo si morali Slovenci v zgodovini pravico do narodne in jezikovne samobitnosti, svobodo ter tudi možnost za oblikovanje suverenosti na svojem ozemlju priboriti. Boj generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo, slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj v drugi svetovni vojni ter vojna za samostojno Slovenijo so po ministričinih besedah temelji naše novejše zgodovine in podlaga, na kateri temelji Slovenska vojska. Ta je v letih svojega obstoja izpolnila več kot ambiciozen načrt ter postala ena sodobnejših vojsk, ki je kljub precejšnji majhnosti primerljiva z drugimi vojskami v zavezništvu, je poudarila ministrica Katič.
Ob tem je opozorila, da je bilo zadnja leta v Slovensko vojsko in v njen razvoj zaradi znanih gospodarskih razmer žal vloženih veliko manj sredstev. Poudarila je, da je v Vladi Republike Slovenije treba doseči dogovor, da se bo delež sredstev, namenjenih obrambi, ki so ji bila v zadnjih letih v največjem obsegu odvzeta, sistematično povečal. Izpostavila je tudi prizadevanje za izboljšanje položaja vojakov. Slovenska vojska sicer tudi danes, v času skromnejših zaposlitvenih možnosti, omogoča nove zaposlitve. Predvideva se, da se bo lahko letos v Slovenski vojski zaposlilo še 300 novih vojakinj in vojakov. Na koncu svojega govora je ministrica za obrambo Andreja Katič poudarila, da je prav, da smo kot narod samozavestni ter da naj nas pri soočanju z izzivi današnjega časa vodi pogum, v katerem so se odlikovali borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja.
Spomenik v Polsnikovem dolu pri Moravčah, ki je bil postavljen leta 1946, stoji v spomin desetim talcem, prepeljanim iz Begunj, ki so bili na tem mestu ustreljeni 18. julija 1943. Zbrane na slovesnosti sta nagovorila tudi župan Občine Moravče Martin Rebolj in predsednik tamkajšnjega združenja borcev za vrednote NOB Jože Kveder. Poudarila sta pomen spoštovanja do vseh, ki se v drugi svetovni vojni niso predali, temveč združili vse moči, se uprli okupatorju ter zdržali skoraj nemogoče. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Radomlje, Pihalna godba Moravče in trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske. Pri slovesnosti je sodelovala tudi Garda Slovenske vojske.
Državni zbor potrdil zakon o pogojih za izvedbo odpisa dolgov socialno ogroženim
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPoslanke in poslanci so na izredni seji Državnega zbora v petek, 17. julija, z 59 glasovi za in nobenim proti, sprejeli Zakon o pogojih za izvedbo odpisa dolgov ljudem v socialni stiski, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak. Posameznikom od odpisa ne bo treba plačati dohodnine, upniki pa ne bodo imeli dodatnih obveznosti zaradi odpisa, so pred sprejemom razložili predlagatelji.
Kot je pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, zakon predstavlja podlago za odpis dolgov pri tistih podjetjih, ki bodo pristopila k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov. Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov.
Po napovedi ministrice Kopač Mrak bodo odpisovali dolgove, ki so konec lanskega leta zapadli za več kot eno leto. “Gre za bolj ali manj neizterljive dolgove,” je dodala ministrica za delo iz vrst SD. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi zakon dosegel okoli 100.000 ljudi v Sloveniji.
Ministrica Kopač Mrak je ob potrditvi zakona v DZ še pojasnila, da bo v ponedeljek, 20. junija, skupaj s predsednikom vlade in vsemi partnerji, ki so pristopili k projektu odpisa dolgov, podpisan sporazum o sodelovanju pri projektu pomoči socialno najšibkejšim državljankam in državljanom ter podpis pisma o nameri za zagotavljanje materialne podpore in pomoči prisilno izseljenim družinam v Sloveniji.
Srečanje delegacij Socialnih demokratov in Demokratske stranke FJK v Trstu
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićNa povabilo Demokratske stranke (DS) v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v Trstu potekalo delovno srečanje partnerskih strank, delegacije Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom in podpredsednico SD ter evropsko poslanko Tanjo Fajon s predstavniki DS v FJK. Pogovor je tekel o čezmejnem sodelovanje partnerskih strank, o delovanju Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje (EZTS), infrastrukturnih povezavah in pristaniščih, energetiki, kmetijstvu, položaju manjšin in ostalih možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank, velik del pa tudi o begunski krizi in migrantih.
“Danes smo vzpostavili novo pomembno pot političnega sodelovanja med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki jo morajo spremljati tudi prave vsebine in krepitev dobrih odnosov med partnerskima strankama ter tudi med institucijami obeh sosednjih držav v središču združene Evrope, ki vedo, kako načrtovati skupno prihodnost,” je med srečanjem povedala sekretarka Demokratske stranke FJK Antonella Grim. Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini” in ob tej priložnosti prenesel zahvalo predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani za razumevanje pri reformi javne uprave v FJK, “katere implementacijo bomo pozorno spremljali, saj nas skrbi, da bo zaradi nje morda manjša avtonomija občin v deželi FJK, pri čemer obstaja potencialna nevarnost, da bodo občine z večinsko slovensko populacijo izgubile možnost zaščite interesov Slovencev.”
Velik del razprave na srečanju je bil namenjen begunski krizi in vprašanju prosilcev za azil, ki je v Italiji postal zelo velik problem. Predsednik Židan in podpredsednica Fajon sta poudarila, da je potrebno biti pri tej temi zelo osredotočen na probleme, ki so realni in se kopičijo, zato jih je potrebno čim hitreje reševati in biti solidarni pri porazdelitvi beguncev v sorazmerju z zmožnostmi držav članic. Židan je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije pri reševanju beguncev in prevzemanju dela ljudi, ki so že v Evropi ter s tem pomagati tudi Italiji, da se razbremeni pritiska begunske krize v Sredozemlju. Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je opozorila, da je potrebno v prihodnje še bolj krepiti sodelovanje socialdemokratskih strank na vseh ravneh, kar bo bolj povezalo ljudi v družbe naprednih demokratskih politik v Evropi, kjer se spopadamo z različnimi anti-evropskimi gibanji in vzponom populizma, ki želijo ne koristijo združeni Evropi.
V slovenski delegaciji so bili prisotni župan Občine Piran Peter Bossman, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Območne organizacije SD Goriška Zvonko Kristančič, podpredsednik Območne organizacije SD Istra Marijan Križman, podpredsednik SD Istra, župan občine Piran Peter Bossman in župan Bovca Valter Mlekuž.
Na italijanski strani so se srečanja udeležili tudi poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, evropska poslanka S&D Isabella De Monte, mestni svetnik v Trstu Roberto Treu, regionalni direktor Stefano Ukmar, pokrajinski sekretarji Demokratske stranke v Trstu in Gorici, Nerio Nesladek in Marco Rossi, predsednik regionalnega DS Franco Iacop, vodja foruma o evropskih politikah DS FJK Elisabella Pian ter župani obmejnih občin Dolina, Zgonik in Doberdob. Vsi prisotni so se dogovorili, da bo naslednje delovno srečanje SD in DS FJK že jeseni v Novi Gorici.
Minister Židan zadovoljen s potekom del v strunjanskem ribiškem pristanišču
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićKmetijski minister mag. Dejan Židan si je v okviru obiska v slovenski Istri ogledal potek del ureditve ribiškega pristanišča v Strunjanu. Kot je pojasnil, je z videnim zadovoljen, ribiči pa bodo imeli po koncu del dobre priveze in pogoje za svoje delo. Minister Židan se je srečal tudi z morskimi gospodarskimi ribiči in obiskal družbo Vinakoper. Prav tako se je srečal z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom in tudi županom Občine Izola mag. Igorjem Kolencem.
Kot je po ogledu del v Strunjanu medijem navedel minister, gre za 866.000 evrov težko naložbo, ki se financira iz ribiškega sklada. “Zelo pomembno je, da se dela pravočasno končajo, tako da se lahko vloži zadnji zahtevek do konca letošnjega leta, da lahko mi potem denar v nekem sorazmerju refundiramo pri EU,” je dodal Židan.
Zadovoljen je tudi piranski župan Peter Bossman, ki je poudaril, da imajo pri delih srečo z vremenom. Občina mora namreč do decembra pridobiti uporabno dovoljenje, da lahko dobijo povrnjen vložen denar. Sicer pa je izpostavil, da bodo z novim pristaniščem ribiči imeli boljše in bolj varne pogoje za delo. Po ureditvi razmer v Strunjanu jim tako v občini ostaja samo še ureditev območja Seče.
Občina bo za omenjeni projekt prejela do 866.000 evrov nepovratnih sredstev, od tega 722.000 iz Evropskega ribiškega sklada in 144.000 evrov iz državnega proračuna. Glede sestanka z ribiči pa je Židan povedal, da je danes dober dan, saj bodo objavili razpis za leto 2014, čez nekaj tednov pa bo objavljen še razpis za leto 2015, s čimer ribičem izplačujejo nadomestila.
Na vprašanje o prevelikem številu dovolilnic in “popoldanskih” ribičih je Židan pojasnil, da so ribiči danes spraševali o možnosti, da bi država za ribištvo uvedla neki pavšal po vzoru katastrskega dohodka za kmetijstvo, na ministrstvu pa so se zavezali, da bodo o tem opravili razpravo s finančnim ministrstvom. Ribiči so ministra Židana vprašali tudi o možnosti, da bi zakonsko pravico do ribolova uredili v prid profesionalnim ribičem in ne t. i. hobi ribičem. Kot je pojasnil, so se dogovorili, da bodo ribiči pripravili svoj predlog, ki ga bodo nato na ministrstvu preučili.
V zvezi s polemiko okoli terana je minister poudaril, da je teran slovenska zgodba. “To je del naše identitete, nihče v Sloveniji na teranu ne more popustiti,” je komentiral hrvaško pobude o uvedbi izjeme za pridelavo vina pod imenom teran. Kot je spomnil, so od lanske jeseni Evropski komisiji poslali že sedem uradnih dopisov in pripravili dve študiji, prihodnji teden pa se bo minister na to temo srečal tudi s komisarjem, pristojnim za kmetijstvo in ribištvo, Philom Hoganom. Minister Židan od komisije pričakuje, da bo delovala transparentno in ščitila lastni pravni red. “Mi ne želimo škoditi Hrvatom, mi jim ničesar ne jemljemo,” je dodal.
Fajon: “Če ne bomo danes pripravljeni na begunce, bomo jutri tvegali več!”
/in EU, Novice /by Denis Sarkić“Begunstvo danes in jutri” je bil naslov javne razprave, ki jo je v četrtek, 16. julija, organizirala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) v ljubljanski kavarni SEM. Na njej so mnenja z gostiteljico in zbranim občinstvom soočili Nina Gregori z Ministrstva za notranje zadeve, Andrej Šter z Ministrstva za zunanje zadeve, Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga, Klemen Mihelič iz humanitarne ustanove H.O.P.E. in Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM.
“Če ne bo Slovenija danes pripravljena na begunce, bo jutri tvegala več. Begunci prihajajo na evropska tla, v to jih silijo vojne, nasilje in revščina na Bližnjem vzhodu in Afriki, poleti jih lahko pričakujemo še več. Val moramo zajeziti tam, kjer se je začel, v kriznih žariščih, a hkrati moramo pomagati tistim, ki obupano iščejo golo preživetje. Slovenija ima moralno odgovornost. Brez javne razprave o begunstvu, razbijanja stereotipov in strahov, priprave ustreznih nastanitev in programov za vključitev beguncev v družbo, si bomo dolgoročno ustvarili večji problem. Ljudem bomo dali priložnost, da ne bodo prisiljeni beračiti na cestah, živeti v getih ali se zatekati h kriminalu, ne bomo odgovorni za izgubo novih človeških življenj, zmanjšali bomo varnostna tveganja. Ne le v Sloveniji, ampak na evropskih tleh na sploh, saj je odgovornost za begunce skupna. Ne pozabimo, da smo bili tudi Slovenci v zgodovini begunci,” je dejala Tanja Fajon, ki se sicer zaveda občutljivosti in teže problematike, a opozarja, “da se moramo o beguncih pogovarjati z begunci in s stroko, ki ima izkušnje, da bi laže naslovili vsa odprta vprašanja.”
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je potrebno rešitev poiskati na evropski ravni. Slovenija mora biti ob tem solidarna in prevzeti svojo vlogo. Nina Gregori je pripomnila, da temo migracij ne smemo potiskati v politično ozadje, Faila Pašić Bišić pa je nato dejala: “Politiko pogosto kreirajo tisti, ki nimajo večkulturnega ozadja, ter da sta sožitje in sobivanje temelja vsake demokratične družbe. Nič o beguncih brez beguncev.” O svojih dolgoletnih izkušnjah iz človekoljubnega dela z begunci v podsaharski Afriki sta spregovorila tudi Tomo Križnar in Suleiman Jamous. “Razlika med sprejemanjem beguncev iz Balkanskih vojn in med današnjimi je strah pred odprtim dialogom,” je dodal Andrej Šter, Klemen Mihelič pa je zaključil: “Človeški nagon je pomagati človeku v stiski.”
Evropski parlament pripravlja samoiniciativno poročilo o migracijah, o katerem bo pristojni odbor LIBE razpravljal predvidoma oktobra. Poslanci imajo v razpravi trenutno dva delovna dokumenta o solidarnosti in varnih in pravnih poteh v Evropo. O porazdelitvi bremena in večjim ukrepom v pomoči beguncem bodo v ponedeljek govorili tudi pristojni ministri EU.
Videoposnetek omizja o beguncih:
Omizje Tanje Fajon z gosti o beguncih v kavarni SEM from Socialni demokrati on Vimeo.