Vlada je na svoji 25. redni seji seznanila s predlogom Strategije upravljanja kapitalskih naložb države s prilogama Strategija slovenskega bančnega sektorja in Strategija za sektor zavarovalništva in ga določila kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Vlada je naložila Ministrstvu za finance, da predloge Strategije s strategijama slovenskega bančnega in zavarovalnega sektorja posreduje v obravnavo poslanskim skupinam parlamentarnih strank, Ekonomsko-socialnemu svetu, Slovenskemu državnemu holdingu, d.d., in Kapitalski družbi, d.d., ter da ga z njimi uskladi in predloži vladi v dokončno potrditev, ki je načrtovana za 16. 4. 2015.

Strategija sledi smernicam OECD, dokument pa vsebuje zasnove upravljanja posameznih kapitalskih naložb, navedbo finančnih kazalcev po posameznih družbah ter cilje upravljanja. Cilji, ki jih Republika Slovenija zasleduje pri upravljanju kapitalskih naložb države, so povečanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške. V tej fazi obravnave predlog strategije še ne vsebuje klasifikacije kapitalskih naložb, določa pa kriterije, na podlagi katerih se bodo družbe razdelile na strateške, pomembne in portfeljske.

Vlada pa je na seji zavrnila predlog kandidatur za nadzornike Slovenskega državnega holdinga (SDH) in ministrstvu naložila, naj javni razpis ponovi. Kot je po seji vlade medijem pojasnil predsednik SD mag. Dejan Židan, se je vlada tako odločila, ker je strokovna komisija pri pripravi ožjega nabora petih kandidatov spregledala nekaj zadev. Minister Židan je dejal, da je prevladalo mnenje, da strokovna komisija ni dobro opravila svoje naloge in da je prišlo tudi do določenih napak. Zato je obveljala odločitev, da je najbolje, da se razpis ponovi in izbere pet najboljših možnih nadzornikov. Za tako pomemben položaj je besedah predsednika SD treba imenovati res kakovostne ljudi in to po postopku, ki bo nesporen. Židan je zagotovil, da po poročilu finančnega ministrstva in pogovorih med ministri ter v koaliciji v praksi niti ni bilo druge možnosti. Kakršnokoli poseganje vlade ali finančnega ministra v ta nabor bi bilo po njegovem mnenju označeno kot neprimerno, saj gre za izbor ljudi, ki bodo imeli nadzor nad upravljanjem preko 10 milijard evrov državnega premoženja. Tudi on je zato prepričan, da je najbolj transparentno, da se postopek v celoti ponovi.

Vlada je sprejela nabor ukrepov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance in katerih cilj je učinkovitejše delovanje DUTB ter ustreznejša politika nagrajevanja. Prejemke je vlada bistveno znižala, hkrati pa je potrdila tudi letno poročilo za leto 2013, ni pa dala razrešnice vodstvu. Vlada je danes tudi imenovala revizorja, se seznanila z uspešnostjo poslovanja in s poslovnim načrtom za naprej. Med drugim je sklenila, da se delovanje DUTB podaljša do leta 2022. Vlada je za nove neizvršne direktorje DUTB imenovala Marka Simonetija, Imreja Balogha in Janeza Širovnika. Njihova glavna naloga je, da s svojim delovanjem pripomorejo k temu, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče in tudi vlada.

Kot je pojasnil Židan, se je koalicija pri spremembah v DUTB zbližala pri treh pomembnih točkah. Po njegovih besedah cilj ne bo le maksimiranje dobička, izpostavil je še podaljšanje obdobja delovanja DUTB in spremembe pri plačah vodilnih. Koalicijski partnerji so se seznanili tudi s poročilom Računskega sodišča glede DUTB, ki ga je sodišče predstavilo v sredo. Sodišče je ugotovilo nepravilnosti pri poslovanju in prenosu terjatev. Židan zato pričakuje, da se slednje odpravijo.