Rakovec: Priložnost, da preprečimo zlom družinske medicine na Gorenjskem
Družinski zdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Kranj, so danes na predsednika vlade naslovili pismo, v katerem ga pozivajo k sprejemu aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2019, s čimer bi razbremenili zdravnike družinske medicine. To rešitev so podprli tudi župani občin, v katerih Zdravstveni dom Kranj skrbi za zdravstveno oskrbo prebivalstva na primarni ravni, med njimi tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.
Problematika preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine je prisotna v vrsti zdravstvenih domov po Sloveniji, posebej akutna pa je v Kranju in sosednjih občinah. Zato je 23 od skupaj 34 zdravnikov splošne družinske medicine 1. aprila podalo pisne odpovedi s 60 dnevnim odpovednim rokom, ki se izteče konec maja letos. Do takrat imajo Vlada, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) možnost, da rešijo situacijo in s tem omogočijo nemoteno zdravstveno oskrbo ljudi v gorenjski prestolnici.
Družinski zdravniki skupaj z župani sodelujočih gorenjskih občin pričakujejo, da bo vlada čim prej sprejela pripravljen aneks k Splošnemu dogovoru za leto 2019 in da bodo čim prej sprejete potrebne administrativne razbremenitve v ambulantah primarnega zdravstva. To bi pomenilo tudi preklic odpovedi, v nasprotnem primeru pa grozi zlom družinske medicine na tem področju, s tem pa nezmožnost zagotavljanja ustreznega primarnega zdravstvenega varstva.
Matjaž Rakovec, socialdemokratski župan Kranja, pravi, da “družinski zdravniki z odpovedmi kličejo na pomoč, ker obremenitev ne zmorejo več.” Po njegovih besedah zdravniki ne pričakujejo, da se bodo hkrati rešila vsa odprta in sistemska vprašanja, temveč da se jim s sprejemom aneksa zagotovi možnost, da odklonijo nove paciente, ko je doseženih 1895 glavarinskih količnikov.
Upravni odbor ZZZS je predlagano rešitev včeraj že zavrnil. Matjaž Rakovec je ogorčen: “S tem se povečuje tveganje, da bo konec maja več kot 81.000 ljudi ostalo brez ustrezne zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Opozarjam na to, da smo dolžni poiskati rešitve, da ne bo prišlo do zloma zdravstvene oskrbe naših ljudi. Tega se ZZZS očitno ne zaveda, ima pa odgovornost, da zagotovi pogoje izvajanja zdravstvene oskrbe v naših občinah.”
Janez Černe, podžupan kranjske mestne občine, pravi, da je sprejem aneksa v dani situaciji “najboljša možna pot, da zdravniki umaknejo odpovedi, s tem pa omogočijo iskanje ustreznih sistemskih rešitev. Nesprejemljivo je namreč, da pričakujemo od družinskih zdravnikov, da bodo sami nosili breme neurejenosti sistema. Ko je dovolj, je dovolj. Država je na čelu z vlado, ministrstvom za zdravje in zdravstveno zavarovalnico dolžna najti ustrezno kratkoročno in pravilne dolgoročne in sistemske rešitve.”
Obstaja upravičena bojazen, da bodo ob nadaljnjem nerazumevanju družinskih zdravnikov, ki jih preobremenjenost peha v fizično izgorelost in možnost strokovnih napak, zgledu kranjskih kolegov sledili tudi drugod po Sloveniji, kjer so v podobnih situacijah. Zato to po besedak Matjaža Rakovca kliče k “urgentnim rešitvam, da se vzpostavita dialog in volja, da se zaostrena problematika družinske medicine končno prične reševati.”
