Strniša: “Nov zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti.”

Državni zbor je s 57 glasovi za sprejel sistemski zakon o agrarnih skupnostih, ki bo po oceni ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana prispeval k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti so ga čakali več let. Zakon predvideva, da bo za posle zunaj rednega upravljanja po novem potrebno nižje soglasje članov kot doslej, uredili bodo nerešene dedne postopke, zakon pa ureja tudi možnost prenehanja agrarnih skupnosti. “Gre za vsebinsko in pravno zelo zahteven zakon, ki po 20 letih vzpostavlja režim upravljanja s tovrstnim premoženjem,” je na seji pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša.

Spomnila je, da je leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, vendar je zaradi previsokega zahtevanega soglasja za posle zunaj rednega upravljanja, kot je pridobitev gradbenega dovoljenja, onemogočal normalno gospodarjenje z lastnino. “Težave imajo tudi občine pri načrtovanju javne infrastrukture,” je povedala državna sekretarka. Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo nekaj več kot 77.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, število njihovih članov pa se giblje od tri do 513. “Zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti,” je dejala Strniša.

Za posle zunaj rednega upravljanja je bilo v skladu z zakonom iz leta 1994 potrebno 100-odstotno soglasje članov, pred nekaj leti pa so ga znižali na 75 odstotkov, vendar to vseh težav ni odpravilo. Novi zakon določa, da bodo lahko posle zunaj rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju, najpomembnejše odločitve pa bodo še vedno sprejemali s soglasjem. To se je zdelo zelo pomembno tudi Janku Vebru. “To je ključen premik v smer, da se izognemo težavam zaradi solastnine, ki je bila vzpostavljena leta 1994,” je dejal poslanec SD.