zakon o agrarnih skupnostih

Državni zbor je s 57 glasovi za sprejel sistemski zakon o agrarnih skupnostih, ki bo po oceni ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana prispeval k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti so ga čakali več let. Zakon predvideva, da bo za posle zunaj rednega upravljanja po novem potrebno nižje soglasje članov kot doslej, uredili bodo nerešene dedne postopke, zakon pa ureja tudi možnost prenehanja agrarnih skupnosti. “Gre za vsebinsko in pravno zelo zahteven zakon, ki po 20 letih vzpostavlja režim upravljanja s tovrstnim premoženjem,” je na seji pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša.

Spomnila je, da je leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, vendar je zaradi previsokega zahtevanega soglasja za posle zunaj rednega upravljanja, kot je pridobitev gradbenega dovoljenja, onemogočal normalno gospodarjenje z lastnino. “Težave imajo tudi občine pri načrtovanju javne infrastrukture,” je povedala državna sekretarka. Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo nekaj več kot 77.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, število njihovih članov pa se giblje od tri do 513. “Zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti,” je dejala Strniša.

Za posle zunaj rednega upravljanja je bilo v skladu z zakonom iz leta 1994 potrebno 100-odstotno soglasje članov, pred nekaj leti pa so ga znižali na 75 odstotkov, vendar to vseh težav ni odpravilo. Novi zakon določa, da bodo lahko posle zunaj rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju, najpomembnejše odločitve pa bodo še vedno sprejemali s soglasjem. To se je zdelo zelo pomembno tudi Janku Vebru. “To je ključen premik v smer, da se izognemo težavam zaradi solastnine, ki je bila vzpostavljena leta 1994,” je dejal poslanec SD.

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je opravil drugo obravnavo predlogov zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO) in zakona o agrarnih skupnostih, ki jih je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom mag. Dejana Židana. Predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO, ki ga odobrijo na evropski ravni, ali prepoved pridelave GSO. Izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO je možno doseči v fazi pridobivanja soglasja za pridelavo, če pa država ta rok zamudi ali si premisli, pa je možna prepoved, kar je nekoliko bolj zapleten proces, je pojasnil minister Dejan Židan. Obe možnosti imata sicer enak učinek.

“Zakon ne govori o tem, ali je Slovenija za ali proti GSO. Zakon je tehnično orodje, ki Sloveniji omogoča, da se izvzame ali prepove posamezne GSO, ki se lahko pridelujejo v Evropi, ne govori pa o uporabi. EU namreč dovoli, da se določene stvari pripeljejo v Evropo, se pa tu ne pridelujejo,” je pojasnil Židan. Ob tem je opozoril, da se s sprejetjem zakona nekoliko mudi, zato si želi, da bi bil sprejet na izredni seji. EU je namreč predvidela šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je možno z zakonom in zahtevo doseči izvzetje iz že potrjenih GSO. To obdobje se konča 3. oktobra.

Člani odbora so obravnavali tudi predlog sistemskega zakona o agrarnih skupnostih, ki bo po oceni ministrstva prispeval k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Za posle zunaj rednega upravljanja bo po novem potrebno nižje soglasje članov, uredili bodo nerešene dedne postopke, predlog pa ureja tudi možnost prenehanja ali preoblikovanja agrarnih skupnosti.

Kot je pojasnil Židan, gospodarjenje s premoženjem agrarnih skupnosti doslej ni bilo primerno urejeno, zato je ta lastnina postala mrtva, težave pa imajo tudi občine pri načrtovanju javne infrastrukture. “Gre za zelo zahteven zakon, tako vsebinsko kot pravno, ki bo 20 letih vzpostavlja režim upravljanja s tovrstnim premoženjem,” je dejal minister iz vrst SD. Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo nekaj več kot 77.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, število njihovih članov pa se giblje od tri do 513, je spomnil minister Židan.

Odbor je obravnaval tudi predlog novele zakona o morskem ribištvu. Minister Židan je povedal, da je bil zdaj veljavni zakon sprejet leta 2006, od takrat pa se je evropski pravni red delno spremenil. S tem zakonom tako implementirajo nekatera določila novih pravnih aktov, zmanjšujejo pa tudi administrativne obremenitve.