SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Program
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
    • Kontakt
    • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Ministrica dr. Švarc Pipan na zasedanju Sveta EU:

Močno obžalujem, da ob nasprotovanju Poljske in Madžarske pravosodni ministri EU nismo dosegli soglasja za podporo predlaganim sklepom o varnosti LGBTIQ oseb v EU

V Luksemburgu je potekal pravosodni del zasedanja Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve. »Močno obžalujem, da ob nasprotovanju Poljske in Madžarske pravosodni ministri EU nismo dosegli soglasja za podporo predlaganim Sklepom Sveta. Tako so države članice potrdile Sklepe Predsedstva. Kljub temu pa pomeni široko izražena podpora predlaganim sklepom s strani 25-ih držav članic močno politično zavezo in podlago za krepitev prizadevanj za EU kot prostor, kjer nihče ne sme biti tarča diskriminacije, ustrahovanja ali nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete,« je povedala ministrica dr. Dominika Švarc Pipan. Kljub prizadevanjem švedskega predsedstva in podpore večine držav članic, v Svetu zaradi nasprotovanja teh dveh držav ni bilo mogoče doseči soglasja za potrditev Sklepov Sveta o varnosti LGBTIQ oseb v EU.

13. junij 2023

So pa ministrice in ministri potrdili kar pet splošnih pristopov, in sicer:

  • glede predloga anti-SLAPP direktive, ki predstavlja velik korak k zaščiti novinarjev in drugih, ki sodelujejo pri udeležbi javnosti pred neutemeljenimi tožbami, katerih namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike;
  • glede predloga direktive, ki dopolnjuje direktivo o preprečevanju in boju zoper trgovino z ljudmi, z namenom zapolniti pravne vrzeli na tem področju;
  • glede predloga direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki bo poleg inkriminacije novih kaznivih dejanj na evropski ravni (pohabljanje ženskih spolnih organov, kazniva dejanja povzročena z uporabo novih tehnologij), okrepila zaščito žrtev teh kaznivih dejanj;
  • glede predloga direktive o določitvi kaznivih dejanj in kazni, ki se nanašajo na kršitve omejevalnih ukrepov EU, da bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba na ravni Evropske unije (EU);
  • ter glede predloga direktive o odvzemu in zaplembi, ki bo izboljšala obstoječ pravni okvir.

Čeprav smo si v nekaterih delih prizadevali za ambicioznejše besedilo, je Slovenija pozdravila dosežene kompromise in podprla splošne pristope, ki pomenijo pomemben napredek na obravnavanih področjih, in bodo predstavljali mandat za pogajanja Komisije z Evropskim parlamentom v času španskega predsedovanja.

»Predlog direktive pozdravljam in podpiram, čeprav obžalujem, da kompromisno besedilo ni tako ambiciozno, kot bi si želeli. Vloga in položaj žensk v družbi ter ravnanje z njimi so v samem bistvu ideološka vprašanja. Če ne bi bila, ne bi potrebovali – in to še v 21. stoletju – posebnih zakonskih in drugih ukrepov zasnovanih posebej za zaščito žensk pred nasiljem. Zato je tudi odločitev za sprejem direktive za njihovo zaščito inherentno ideološka – danes sprejeti splošni pristop je utemeljen na ideologiji enakopravnosti in spoštovanja temeljnih človekovih pravic vsakogar, kot tudi ničelne tolerance do nasilja nad komer koli zaradi njegovega spola oz. spolne identitete,« je povedala ministrica dr. Švarc Pipan.

V okviru ne-zakonodajnih aktivnosti so ministri opravili razpravo o boju proti nekaznovanosti za kazniva dejanja v povezavi z rusko agresijo v Ukrajini, ki se je tokrat osredotočila na preiskave in pregon kršitev omejevalnih ukrepov EU. Države članice so poročale o svojih izkušnjah in dobrih praksah. Ministrica dr. Švarc Pipan je ob tem opozorila: »Po naših izkušnjah se ovire za učinkovit pregon kršiteljev omejevalnih ukrepov praviloma ne pojavljajo pri preiskovanju in pregonu kršiteljev, temveč že korak prej, to je pri samem zaznavanju kršitev.«

Ministri so razpravljali tudi o pravosodnih vidikih boja proti organiziranemu kriminalu, tokrat s fokusom na vprašanju ravnovesja med učinkovitostjo preiskav in temeljnimi pravicami, ter se seznanili s trenutnim stanjem v pogajanjih za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in pozdravili napredek v tem izjemno pomembnem procesu, ki bo okrepil skladnost varstva človekovih pravic v Evropi.

Ministrica dr. Švarc Pipan je Svetu poročala o nedavni uspešni izvedbi in zaključku Diplomatske pogajalske konference za sprejem nove Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu kaznivih dejanj genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, ki je potekala v Ljubljani med 15. in 26. majem 2023. Ljubljansko-haaška konvencija, ki jo podpira 80 držav iz vsega sveta, je bila soglasno sprejeta zadnji dan konference, 26. maja v Ljubljani, in bo državam na voljo za podpis v prvi tretjini leta 2024 v Haagu.

Ministrica je države članice EU, ki vse podpirajo ta proces in so tudi sodelovale na diplomatski konferenci, povabila k podpisu in nadaljnji podpori: »Ljubljansko-haaška konvencija je zgodovinski dosežek, ki odpravlja pravno praznino na področju mednarodnega sodelovanja, mednarodne pravne pomoči in izročitev, ki je državam predstavljala oviro pri preiskovanju in pregonu mednarodnih zločinov v preteklosti. Vzpostavlja mednarodnopravni okvir, ki bo učinkovito spodbujal in lajšal mednarodno sodelovanje, s tem pa okrepil vzvode držav, da zagotovijo kaznovanje storilcev ter pravico in zaščito žrtev mednarodnih kaznivih dejanj.«

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail

Pridi z nami

Preberi še:

Ratajc: Dediščina osamosvojitve ni predmet političnega prisvajanja

Poslanec Socialnih demokratov Darko Ratajc je na ministrico za kulturo naslovil poslansko vprašanje glede predaje muzejskih zbirk novoustanovljenemu Muzeju slovenske osamosvojitve. Od ministrstva pričakuje jasna pojasnila o strokovnih merilih, prostorih za hrambo gradiva, kadrovskih zmogljivostih muzeja in zagotavljanju politične neodvisnosti njegovega delovanja.
23. julija 2026/by Tadej Ekart

Dolgotrajno neizplačevanje plač zahteva sistemsko rešitev

Poslanska skupina Socialnih demokratov je na Vlado Republike Slovenije naslovila pobudo za pripravo zakonodajnih sprememb, ki bi delavcem zagotovile učinkovitejše in hitrejše varstvo v primerih, ko jim delodajalci daljše obdobje ne izplačujejo plač.
23. julija 2026/by Tadej Ekart

Socialni demokrati zahtevamo pojasnila o pripravi predloga zakona o SKOK-u

Poslanke in poslanci Socialnih demokratov so na ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča naslovili pisno poslansko vprašanje, v katerem zahtevajo popolno razjasnitev okoliščin priprave predloga zakona o posebni tožilski enoti za pregon korupcije – SKOK. Predstavniki Vlade namreč zatrjujejo, da je bil predlog usklajen z relevantnimi deležniki in pravnimi strokovnjaki, čeprav iz vladnega gradiva in javno dostopne dokumentacije to ni razvidno.
17. julija 2026/by Tadej Ekart
Vse #novice
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Ratajc: Dediščina osamosvojitve ni predmet političnega prisvajanja23. julija 2026 - 18:27
  • Dolgotrajno neizplačevanje plač zahteva sistemsko rešitev23. julija 2026 - 11:56
  • Socialni demokrati zahtevamo pojasnila o pripravi predloga zakona o SKOK-u17. julija 2026 - 7:54
  • SD: Socialni dialog mora postati ustavno varovan temelj socialne države15. julija 2026 - 13:23
  • Meira Hot za STA: Pozorni bomo na posege v človekove pravice in rušenje demokratičnih standardov13. julija 2026 - 13:32
  • Javni poziv mag. Meire Hot ministrici za kulturo: Kulturni izvajalci niso krivci za proračunske težave ministrstva8. julija 2026 - 16:55
  • mag. Meira Hot s pobudo za pripravo zakona o presejalnem testiranju novorojenčkov2. julija 2026 - 11:02
  • Z začetkom uporabo novih azilnih pravil Evropa brez izgovorov – pričakujemo takojšno odpravo nadzorov na notranjih mejah11. junija 2026 - 10:12

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno
  • Program

Volitve

  • Program
  • Ekipa
  • Matjaž

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki
Evropska poslanca S&D Nemec in Schieder za ukinitev plačila uporabe predora... Peter Dermol: Velenje bo naslednje leto nosilka naziva Evropski zeleni list
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Oglaševanje

Čas shranjevanja piškotka
12 Mesecev

Namešča in upravlja s podatki, ki se pridobijo s piškotkom
iPROM d.o.o.

Domena
iprom.net

Namen obdelave s piškotkom izbranih podatkov
iPROMov oglaševalski piškotek deluje na način, da sistem namesti piškotek, na podlagi katerega se po zapustitvi spletne strani na drugih spletnih medijih prikazuje prilagojene oglase. Sistem namesti piškotek uporabniškemu profilu (brskalniku) ob predhodno izrecno pridobljenem soglasju na spletni strani. Uporabnikov profil je anonimiziran in ne vsebuje osebnih podatkov.

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo