Andreja Katič obrambno ministrstvo vodi dva meseca, v tem času pa je morala zaradi številnih težav resorja hitro določiti prioritete dela. Mednje uvršča uskladitev zakona o obrambi, ustavitev padanja sredstev in sprejem srednjeročnega obrambnega programa. Ker ima rada operativno delo, ji je ministrovanje bolj pri srcu kot poslansko delo. Intervju za STA z obrambno ministrico Andrejo Katič, ki je bil objavljen v soboto, 11. julija 2015, je opravila novinarka Sabina Zonta.
Koliko ste se v dveh mesecih uspeli seznaniti s tako obširnim sistemom in vsemi težavami, ki ga pestijo?
Z določenim delom sem se seznanila že ob pripravi na zaslišanje pred matičnim odborom DZ, te informacije pa sem sedaj preverila še v praksi, izzivov je veliko, problemi so globoki. Celotnemu sistemu se pozna drastično zmanjševanje sredstev v zadnjih letih. To je pripeljalo do pomanjkanja kadrov, saj se upokojitev ne nadomešča in nastajajo generacijski prepadi. Tudi v Slovenski vojski (SV) se struktura stara. Lani je bila povprečna starost v vojski 39,9 leta, v primerljivih vojskah pa je ta pod 30.
Je stanje kompatibilno s pričakovanim ob pripravi na zaslišanje na odboru ali ste bili ob prihodu vseeno presenečeni?
Lahko rečem, da me je presenetilo, saj je težav več kot se zdi na prvi pogled. Nisem taka, da bi vse, kar je bilo storjenega pred menoj, zavrgla in začela znova. Ob prihodu sem tako pogledala storjeno, si postavila prioritete in zdaj z delom nadaljujemo.
Na področju zaščite in reševanja bi izpostavila pripravo nove Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje med letoma 2016 in 2022. Verjetno bo treba prenoviti zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izboljšati položaj gasilcev in vseh drugih prostovoljcev v tem sistemu.
V Slovenski vojski imamo v prvi vrsti pred seboj zakon o obrambi, ki se je nazadnje spremenil leta 2004 in je popolnoma zastarel, neprilagojen strateškim dokumentom in zato v posameznih delih že skorajda neuporaben. Poslanskim skupinam smo poslali izhodišča za spremembo zakona, opravili smo tudi že nekaj predstavitev, nekaj jih bomo še v prihodnjem tednu. Kolikor lahko že zdaj povzamem, se v vseh poslanskih skupinah strinjajo, da je treba zakon prenoviti v celoti, tudi predlagana izhodišča vse poslanske skupine bolj kot ne podpirajo. Ker je najbolj pereč položaj vojakov, bomo sočasno z zakonom o obrambi pripravili tudi spremembe zakona o službi v SV.
Imate tukaj v mislih vojakov status znotraj javnega sektorja, morda vojake po 45. letu?
Vse to je potrebno urediti. Za zdaj ne predvidevamo, da bi vojake izključili iz javnega sektorja. Bo pa treba v obeh omenjenih zakonih upoštevati vse specifike vojaškega poklica. Morda pa bo debata zrela tudi za to, da pogledamo malce širše, vse uniformirane poklice, ki so dejansko malo drugačni od preostalih v javnem sektorju.
Specifika vojske je tudi ta, da imajo vojaki pogodbe za določen čas in bo treba urediti prehod vojakov po 45. letu na druga delovna mesta, morda v okviru ministrstev za notranje zadeve in pravosodje. Nekaj jih že zdaj prehaja v sistem zaščite in reševanja. Od leta 2018 pričakujemo večje število vojakov, ki bodo dopolnili 45 let, zato moramo to vprašanje prioritetno in sistemsko reševati. Tudi mladi, ko se bodo odločali za poklic vojaka, bodo tako videli jasnejšo karierno pot, starejši, ki so toliko let dali za državo, pa ne bodo potisnjeni ob rob.
Kako uresničujete svojo napoved z zaslišanja, da si boste prizadevali za boljšo pripravljenost obeh sistemov znotraj ministrstva?
SV je pripravljena za delovanje v miru, a s povečanim tveganjem. Ni pa dovolj pripravljena v primeru krize, vojne, kar je posledica velikega zniževanja sredstev za obrambo v zadnjih letih. Ne starajo se le vojaki, stara se tudi oprema, saj se v modernizacijo vlaga minimalno, zaradi česar se povečujejo stroški vzdrževanja stare opreme.
V upravi za zaščito in reševanje pa imamo težave s kadrovskim popolnjevanjem regijskih centrov za obveščanje, kar bomo sedaj začasno reševali z dodatnimi pogodbami, dolgoročno pa moramo to rešiti na ustreznejši način.
Slovenski vojaki naj bi v prihodnjih letih sodelovali v Natovi bojni konici, menite, da bodo to dolžnost glede na opremo in pripravljenost lahko konkurenčno opravljali?
Kolikor sem do zdaj imela stikov na mednarodni ravni, ugotavljam, da so vsi zadovoljni z delovanjem pripadnikov SV, naši vojaki dobivajo najvišje ocene, so kompetentni, iskani partnerji. A kljub temu moramo slediti zavezam, kar ne pomeni le usposobljenost vojakov, temu mora slediti tudi oprema. Prav zato pripravljamo nov srednjeročni obrambni program, v katerem predvidevamo povišanje obrambnih izdatkov leta 2016 za 0,01 odstotka BDP, nato pa za 0,04 odstotka v prihodnjih letih, o tem sva se s predsednikom vlade načeloma dogovorila. Ampak proračun je še v pripravi, zato se bo treba uskladiti z ministrom za finance.
Ko se je delalo Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, smo mi do leta 2023 obljubili določene zmogljivosti, ki jih pa ne bomo mogli doseči, saj še vedno načrtujemo minimalni dvig sredstev. In takrat se bomo morali pogovarjati z zavezniki, ali bomo lahko naše zaveze izpolnili ali ne. V zavezništvu se računa na vsakega člana in če neka država ne izpolni svojih zavez, lahko postane šibek člen.
Na zadnjem zasedanju v Bruslju nisem bila v najboljšem položaju, ampak je bilo olajševalna okoliščina domače pooenotenje glede ustavitve padanja obrambnih izdatkov in nato postopni rasti. Naslednji teden pride v Slovenijo na obisk generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in takrat bo že treba povedati, kakšne so prioritete Slovenije.
Glede konkretnega vprašanja lahko povem, da že sedaj sodelujemo v Natovih odzivnih silah s četo vojaške policije, v letu 2016 pa bomo v teh silah šest mesecev sodelovali z radiološkim laboratorijem ter nato šest mesecev v medicinski helikopterski zmogljivosti. Naš prispevek v te sile bo tudi v obdobju 2017-2019, kjer bomo sodelovali skupaj z Italijo kot vodilno državo, s katero smo že začeli preliminarne pogovore na vojaški ravni, vendar obseg in sestavo prispevka še proučujemo.
Kakšna bo funkcija ladje Triglav v vojaški operaciji v Sredozemskem morju?
V prvi fazi bo šlo tako za pomoč migrantom kot boj proti tihotapcem oziroma nadzor migracij na morju. Ladja je bila usposobljena in opremljena za tovrstne naloge že v operaciji Mare Nostrum, zdaj le odpravljamo napake in pomanjkljivosti, ki smo jih takrat ugotovili. Ladje Triglav sicer do jeseni ne moremo poslati, ker je na remontu.
V kateri fazi pa je sicer priprava srednjeročnega programa?
Na širšem kolegiju smo predlog že potrdili, zdaj ga bomo poslali v medresorsko usklajevanje in v mnenje predsedniku republike, še pred tem pa bi ga rada predstavila predsedniku vlade, nato pa bomo videli, kako bodo potekali pogovori z ministrom za finance. Povišani obrambni izdatki, zapisani v programu, morajo spadati med prioritete vlade. Vlada bi dokument morda lahko sprejela že na zadnji julijski seji. Želim pa si, da ne bi bilo kot doslej, ko se je sprejemalo strateške dokumente, a se to ni odrazilo v proračunu.
Koliko novih pripadnikov bi trenutno potrebovala vojska?
Glede na kadrovski načrt in stalne odhode okoli 300.
Katera je tista najnujnejša oprema, ki bi jo vojska ter sistem zaščite in reševanja nujno potrebovali pa za zdaj ni sredstev?
V vojski najbolj izpostavljajo uniforme, ampak pogodbe za to javno naročilo so že podpisane. Z notranjimi racionalizacijami, namenskimi sredstvi in odprodajo premoženja smo pridobili kar nekaj sredstev, ki jih vlagamo v vzdrževanje in modernizacijo opreme. Vendar zahtevna oprema ni cenovno ugodna, zato iščemo vse možne racionalizacije in možnosti sodelovanja s sosednjimi državami ter partnericami iz EU in Nata.
Bi lahko vojska tokrat zaradi zadnjih tragičnih dogodkov v policiji, kjer se tudi napoveduje izboljšanje stanja, potegnila kratko v proračunskih pogajanjih?
Meni je zelo žal tudi zaradi vsega, kar se dogaja v policiji. V Sloveniji se žal ne zavedamo dovolj, kaj pomeni varnost, za večino državljanov je še zmeraj samoumevna. Ko bo pa varnosti manj, bo že prepozno. Že pred tem moramo imeti primerno opremo, usposobljene kadre.
S prihodom na ministrstvo ste podedovali razpis za brezpilotne letalnike. V kateri fazi je ta razpis?
Ponudbe so v fazi analize in usklajevanja, prihodnji mesec so predvidena tehnična pogajanja, v drugi polovici avgusta pa tudi testiranje. Te letalnike bo poleg vojske lahko uporabljal sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako za pregledovanje območja nesreče kot iskanje ponesrečencev.
Nakup torej zagovarjate, ne glede na to, da ni vaš projekt?
Nakup brezpilotnih letal je del nekega v preteklosti potrjenega načrta in temu je treba slediti. Če hočemo imeti delujoč sistem, mora ta temeljiti tudi na stabilnosti.
Je imenovanje generalmajorja Alana Gederja za namestnika načelnika generalštaba napoved, kdo bo nasledil sedanjega načelnika Ostermana, ko se bo ta pozimi upokojil?
Ne. Skoraj z vsemi, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje v načelnika generalštaba, sem se že pogovorila. Zanimal me je njihov pogled na sedanje stanje v vojski, kje vidijo izboljšave. Nisem pa še razmišljala, kdo bo novi načelnik.
Kako ste odločili glede pritožbe generalštaba na odločitev inšpektorata za obrambo o ustavitvi vojaških izobraževalnih programov?
Odločila sem, naj inšpektorat ponovno preveri zadevo. Izobraževanja bodo ponovno stekla z novim šolskim letom. Moramo pa ločiti formalno izobrazbo in nadgrajevanje kompetenc, slednje zagotavlja vojska. Zato bomo še ta mesec izvedli razpis in povabili vse fakultete, naj odprejo module, kjer bi se pripadniki vojske in ostali zainteresirani izobraževali na specialnih področjih. V SV potrebujemo različne profile, denimo strojnike, veterinarje, medicince, družboslovce … Dolgoročno pa se moramo z ministrstvom za izobraževanje dogovoriti, kako v prihodnje urediti formalno šolanje pripadnikov SV.
Kdaj bo OVS dobila novega direktorja?
Našla sem dobrega kandidata, ima izkušnje na obveščevalno-varnostnem področju, izhaja pa iz policije. Kandidata, o imenu zdaj še ne morem govoriti, ni pa nihče od tistih, ki se jih je omenjalo kot morebitne kandidate, sem predlagala predsedniku vlade. Predsednik vlade pravi, da bo predlog še preučil in zdaj čakam na dogovor. Če bo pa predsednik vlade, ki pravi, da treba poiskati širše soglasje, menil, da predlog ni primeren, bi želela vedeti, katere kompetence pa naj pri kandidatu še iščemo.