Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”