Christian Schmidt

V Berlinu je potekala prva mednarodna konferenca o čebelah, na kateri je imela Slovenija posebno mesto. Udeleženci konference nam priznavajo odlično organiziranost čebelarstva in močno znanje na tem področju. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je kot častni govornik izpostavil pomen čebelarstva za Slovenijo. Židan je predstavil, kako daleč je projekt razglasitve svetovnega dneva čebel, kar bodo predvidoma decembra obravnavali Združeni narodi. Izpostavil je tudi način organiziranosti čebelarstva v Sloveniji, saj veljamo za najbolj organizirano državo EU na tem področju.

Ob robu konference sta se slovenski in nemški minister, Dejan Židan in Christian Schmidt, srečala na dvostranskem srečanju. Minister Židan je nemškemu kolegu predstavil aktivnosti in potek postopkov za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Ob tem mu je podal pobudo, da bi se Nemčija v projekt vključila kot sopokrovitelj tega svetovnega projekta. Nemški minister je pobudo z veseljem sprejel in pozorno prisluhnil, katere vse aktivnosti bodo sledile v prihodnjih mesecih in predvideni dogodki ob praznovanju 1. svetovnega dne čebel, 20. maja naslednje leto. Nemški minister je sicer Slovenijo označil kot evropsko moč s pionirsko vlogo na področju čebelarstva.

Na mednarodni konferenci, ki jo je organizirala nemška čebelarska zveza in ministrstvo za hrano in kmetijstvo, so bili prisotni strokovnjaki z vsega sveta ter predstavniki najpomembnejših čebelarskih institucij. Največ vprašanj je bilo izpostavljenih na tematiko, kaj narediti, da bi opraševalci in čebele preživeli v časih, ko je nanje velik pritisk. “Razpravljali smo tudi o vprašanjih tehnologije, vplivov podnebnih sprememb in vpliva uporabe zaščitnih sredstev v kmetijstvu,” je pojasnil Židan.

“Veseli me, da tudi nekatere države izven EU razmišljajo, da bi šle po poti Slovenije, ki je leta 2011 prepovedala nekatera zaščitna sredstva iz skupine neokotinoidov, saj predstavljajo veliko tveganje za čebele,” je povedal Židan. Na konferenci prisotne države je posebej zanimala organiziranost slovenske veterinarske službe, ki je za čebelarje brezplačna, kar je po Židanovem mnenju unikum ali vsaj velika redkost v svetu. Židan je spomnil, da je vsak dvestoti državljan Slovenije čebelar, saj jih je okrog 10.000.

Srečanje je potekalo pod geslom “Veliko deležnikov – en cilj”. Po besedah Židana to pomeni, da je bilo vsem prisotnim skupno zavedanje o pomenu čebel ter prizadevanje za zdravje čebel. “V Sloveniji je čebelarstvo več kot samo ena od gospodarskih dejavnosti – vse bolj je povezano z načinom razmišljanja o okolju in ostalih družbenih vprašanjih,” je še dejal Židan. Po njegovih besedah je skupno delovanje čebelarjev in države v preteklih letih sprožilo široko družbeno gibanje v podporo varovanju čebel in narave, povezovanju pridelovalcev in potrošnikov na lokalni ravni ter uporabi znanja, izkušenj in tradicije čebelarstva pri soočanju s sodobnimi izzivi.

Svetovna proizvodnja letno proizvede 1,7 milijona ton medu, vodstvo mednarodne federacije čebelarskih zvez Apimondio pa skrbi dejstvo, da se le majhen delež medu proda neposredno, da je preveč mednarodne trgovine in preveč transporta medu. Dvodnevna konferenca se je nadaljevala še s strokovno razpravo, kjer so znanstveniki iskali odgovore na odprta vprašanja. Izpostavljena je bila tudi problematika monokultur, saj jih je na svetu vedno več, kar negativno vpliva na čebele, velik problem pa predstavljajo tudi podnebne spremembe.

“Razvoj in preživetje gorsko-hribovskih kmetij je v javnem interesu, saj opravlja posebne javne funkcije, skrbi za poseljenost podeželja, ohranja biotsko raznovrstnost,” je na posebni konferenci o gorskih kmetijah v nemškem Garmisch-Partenkirchnu poudaril kmetijski minister mag. Dejan Židan. Izpostavil je pomen povezovanja držav, ki imajo ta poseben tip kmetovanja. Židana je na konferenco “Gorsko kmetijstvo – tradicija in odgovornost za prihodnost” povabil nemški minister za hrano in kmetijstvo Christian Schmidt. Gorsko-hribovsko kmetovanje deluje pod posebnimi pogoji, z malo polji, veliko travinja, stroški proizvodnje so bistveno višji. Države v alpskem območju si želijo ta tip kmetovanja ohraniti, mu omogočiti preživetje in razvoj. V Sloveniji na primer več kot polovica vseh kmetij spada v gorsko-hribovsko območje.

Umik s teh kmetij pomeni propad kmetije in zaraščanje, česar pa so Slovenija po Židanovih besedah ne želi, saj je delež zaraščenosti že zelo visok. “Pomembno je, da obstaja skupina evropskih držav, ki ob zagovarjanju kmetijske politike zagovarjamo tudi gorsko-hribovske kmetije. Ne moremo si privoščiti, da bi bila evropska kmetijska politika napisana samo na kožo ravninskih kmetij, ki jim je lažje kmetovati z nižjimi stroški,” je povedal slovenski minister. Predstavil je posebne ukrepe, ki jih na tem področju vodi Slovenija, in napovedal tudi uvedbo dodatnega plačila na naklon. Če ima kmetija površine, kjer je naklon večji kot 35 odstotkov, bo prihodnje leto kmet dobil 50 evrov na hektar, kjer pa je naklon večji od 50 odstotkov, pa 100 evrov na hektar. Napovedal je tudi posebne razpise za male kmetije za enkratno sofinanciranje razvoja in za boljše pogoje za sofinanciranje splošnih investicij.

Posvet je bil pomemben tudi z vidika priprave na novo kmetijsko politiko po letu 2020. “Pomembno je, da se države, ki imamo gorske kmetije, med sabo pogovarjamo. Tako bomo v evropski družini bolj trdo zastopale naša specifična stališča,” je dodal Židan. Ponovno nastaja skupina držav kot leta 2010, v kateri so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, ki imajo tudi gorski način kmetovanja. Židan je poudaril, da to ni povprečen način evropskega kmetovanja, zato se morajo te države povezovati s ciljem, da se ohrani tudi ta specifičen način kmetijske proizvodnje. Ob tem je dodal, da je v vsakem primeru treba ohraniti močno kmetijsko politiko tudi po letu 2020. Pričakuje, da bosta tudi slovenska vlada in parlament ob začetku pogajanj za bodoče financiranje politik v EU jasno izpostavila pomen močne kmetijske politike tudi v prihodnje.

Konferenci je sledilo bilateralno srečanje med Slovenijo in Nemčijo. Glavna točka je bila priprava na novo kmetijsko politiko, kjer so si izmenjali prva razmišljanja. Spregovorili so o nadaljnjih korakih pri večji pravičnosti v prehranski verigi. “Na odboru za kmetijstvo evropskega parlamenta se začenja priprava serije predlogov ukrepov. Reševanje te problematike na ravni držav ne daje zadostnih rezultatov, zato bomo nadaljevali s pripravo nove regulative na ravni EU,” je pojasnil Židan.