Deajn Židan

Dragi Slovenke in Slovenci,

spoštovani poslanke in poslanci!

Štejem si v čast, da lahko spregovorim ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ob obletnici te zgodovinske odločitve in ključnega koraka v uresničitvi sanj o ustanovitvi lastne države.

Cenjeni visoki gostje, pozdrav tudi vam, ki s svojo prisotnostjo poudarjate pomen našega praznovanja.

Slovenke in Slovenci se s ponosom spominjamo časa, ko smo pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini in odločnosti, s katero je bila priborjena naša samostojnost.

Trdno v našo zavest je usidran 26. december 1990 in razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem se je za samostojno in neodvisno Slovenijo opredelilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev. A vendar je bilo do končnega cilja potrebnih več ključnih korakov.

Majniška deklaracija, v kateri je bila prvič jasno izražena namera o suvereni državi slovenskega naroda, ni izražala le težnje po samostojnosti, temveč je opredelila tudi vrednote, na katerih naj temelji slovenska država. Med njimi je na prvem mestu spoštovanje človekovih pravic.

Nadalje je Ustava Republike Slovenije določila, da se te človekove pravice uresničujejo neposredno na njeni podlagi in da je država dolžna zagotavljati njihovo varstvo. Šlo je za odgovorno zavezo, da Slovenija kot država stopa na samostojno pot, pri tem pa prevzema vse obveznosti do svojih državljank in državljanov.

Pomembno je, da premislek namenimo dolgi poti, ki smo jo prehodili, da lahko danes živimo v samostojni državi, zavezani k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. Vse te korake smo izvedli po demokratični poti. Zato mora biti tudi vnaprej naša skupna zaveza spoštovanje pravne države in demokratičnih vrednot.

O samostojnosti, neodvisnosti, državotvornosti in ne nazadnje pogumu, ki je bil takrat potreben, je bilo ob priložnostih, ki jim to vsekakor pritiče, v preteklih letih precej povedanega.

Ne smemo pa dopustiti, da obletnica razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti ostane le slavnostno obeležje, brez kritike in vrednostnega preseka naše družbe ter ocene odgovornosti do sebe, skupnosti in prihodnjih generacij.

Prav zato, ker smo si v stoletnih prizadevanjih izborili današnji obseg svobode, se moramo vprašati, za kakšne cilje jo uporabljamo. Kakšno državo gradimo? Kakšen odnos imamo drug do drugega, državljank in državljanov? Ali ustvarjamo družbo, ki bo boljša za vse, ne le za izbrance?

Spoštovane in spoštovani,

letošnje leto je zaznamovala 100. obletnica smrti velikega pisca Ivana Cankarja. Njegove misli so tudi po vsem tem času neverjetno aktualne:

»Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto.«

»Jaz upam v življenje!« je zapisal Cankar. »In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: Kdo si? Kako misliš ti?«

Mi, nosilke in nosilci političnih in drugih družbenih položajev, moramo biti zavezani k odgovornemu in državotvornemu delovanju. Najprej in predvsem smo dolžni krepiti medsebojno spoštovanje in strpnost. Spodbujati in zaupati. Si privoščiti uspehe in si pomagati v stiskah. Ti koraki so nujni, a ne dovolj za pozitivne spremembe in naše stremljenje k bolj demokratični in vključujoči skupnosti.

Država ni nekaj neotipljivega in ni zgolj zbir zakonov in pravnih zapisov, niti ne političnih odločitev. Država je skupnost. Z njo in za njo moramo ravnati odgovorno in pošteno. Ta dolžnost izhaja iz naše odgovornosti zaščititi in krepiti plebiscitarne vrednote, vezivo naše države. In verjamem, da nas bodo le-te usmerjale v dejanjih za skupno dobro.

Oblikovanje soglasja o razvoju naše države bo odločilnega pomena za naš nadaljnji napredek. So točke, na katerih je Slovenija zmožna doseči spodbudno enotnost: vlaganje v znanje in znanost, solidaren razvoj zdravstva, spoštovanje okolja in trajnostni gospodarski razvoj, posluh za kulturo in lasten jezik, pravo razmerje varnosti in svobode, kakovost življenja in blaginja prihodnjih generacij.

Pozivam vse nas, da se bolj potrudimo za uresničevanje skupnih ciljev. Na izzive v naši družbi glejmo z odprtimi in kritičnimi očmi. Odgovore na probleme iščimo s čim širšim možnim soglasjem. Prizadevajmo si, da z vsem, kar delamo in kakor živimo, za seboj puščamo svet boljši in lepši za vsakogar.

To je najbolj dragocen prispevek k ohranjanju izročila naše samostojnosti in enotnosti!

Spoštovani poslanke in poslanci,

dragi državljanke in državljani,

sprejmite, prosim, ob prihajajočem prazniku samostojnosti in enotnosti iskrene čestitke ter moje najboljše želje za novo leto 2019.

Kmetijski minister mag. Dejan Židan se je mudil na obisku nemške Zvezne dežele Saška, kjer se je s tamkajšnjim deželnim kolegom Thomasom Schmidtom pogovarjal o krepitvi gospodarskega sodelovanja. Minister Židan se je skupaj s slovensko veleposlanico v Zvezni Republiki Nemčiji mag. Marto Kos sestal s predstavniki gospodarstva s področij gozdarstva, žagarstva, lesne industrije in prehrane. Minister Židan je z nemškim kolegom Schmidtom obiskal gozdarsko podjetje Saški gozdovi, ki upravlja s saškimi gozdovi in dobil nasvete za delovanje napovedane slovenske različice tovrstnega podjetja. Nemška dežela Saška je namreč pred nekaj leti upravljanje in gospodarjenje z državnimi gozdovi prepustila državnemu podjetju.

Slovenski minister Židan je za medije povedal, da so med obiskom pridobili mnogo informacij, ki bodo koristna za napovedano slovensko podjetje za upravljanje z državnimi gozdovi. “Dali so nam mnogo informacij, tudi s področja najetja uslug v državnem gozdu. Predvsem na kakšen način jih najemati, da je to ekonomsko najbolj upravičeno. Dobili smo tudi informacije s področja prodaje lesa,” je povedal Židan in dodal, da njegovo ministrstvo želi z zakonom o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti ustanoviti podjetje Slovenski državni gozdovi, ki bi gospodarilo z gozdovi v lasti države. To vključuje oddajo sečnje, spravila, izgradnjo gozdne infrastrukture ter gojitvenih in drugih del v gozdu, prodajo posekanega lesa ter nakup in prodajo gozdnih zemljišč za namen povečanja deleža državnega gozda. Predvideno je tudi, da bo gospodarska družba za pravico do upravljanja z državnimi gozdovi v proračun plačevala delež dobička.

Do obravnave na vladi še ni prišlo zaradi dogovarjanj med koalicijskimi partnerji. A Židan je povedal, da so okoli ciljev in načel ustanovitve podjetja sedaj usklajeni, prav tako pa ni več razhajanj glede samega gospodarjenja z državnim gozdom. Ta mora biti po trditvah Židana samo prva stopnička v verigi gozd-les. “S stališča države je zelo pomembno, da čim več lesa, posekanega v državnem gozdu, ostane v Sloveniji, se ga tukaj zažaga in iz njega oblikuje izdelke. To namreč prinaša nova delovna mesta, dodano vrednost in tudi več dobička,” je povedal Židan. Po njegovih zagotovilih sedaj usklajujejo le še to, kako v zakon zapisati izvedbeni del nadaljevanja gozdno-lesne verige. “Vsi si želimo, da bi les iz državnega gozda tudi predelan v Sloveniji. Seveda pa moramo to v zakon napisati tako, da bo v skladu s slovenskim in evropskim pravnim redom,” je pojasnil Židan in izrazil optimizem, da bodo to uredili v roku tedna ali dveh in bo lahko zakon šel v nadaljnjo obravnavo.

Židan je sicer še poudaril, da je Saško obiskal v okviru slovenskih naporov za “osvajanje” posameznih nemških dežel. Lani je trgovinska menjava med Nemčijo in Slovenijo prvič presegla 10 milijard evrov, od tega je menjava Saško znašala 205 milijonov evrov. Židan je napovedal, da želijo to številko povišati. Zato je tudi Schmidta povabil, naj naslednje leto z gospodarsko delegacijo obišče Slovenijo. “Cilj ni samo dobro sodelovanje Saške in Slovenije na področju avtomobilske in še katere druge industrije, temveč da podoben model ustvarimo tudi na področju gozdarstva in lesarstva,” je še povedal Židan.