Današnja prva javna razprava o prihodnosti vzgoje in izobraževanja je pokazala visok interes učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje pri načrtovanju novih strateških usmeritev. Več kot 80 razpravljalcev je podalo svoje poglede in predloge za nadgradnje in spremembe slovenskega šolskega sistema. Dr. Jernej Pikalo je poudaril, da je slovensko šolstvo “največja investicija v državi, zato mora biti plod širokega soglasja med učitelji, starši in stroko.”

Kot ključni izziv je minister za izobraževanje, znanost in šport opredelil velike tehnološke in družbene spremembe prihodnosti, ki že vplivajo na trg dela, socialne sisteme in družbo v celoti. Zato se mora slovenska šola nadgrajevati tako, da bo učencem dala široke kompetence, s katerimi se bodo sposobni prilagajati na spreminjajoč se svet: “Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti. Žar odkrivanja novega. Za učenje v osnovni šoli in za izobraževanje skozi vse življenje.”

“Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti.”

S strateškimi usmeritvami prihodnjega razvoja slovenskega izobraževanja želi Slovenija izboljšati svoj izobraževalni sistem, ki že danes sodi med najboljše na svetu. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je uvodoma zahvalil za visok interes javnosti, predvsem učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje v javni razpravi. To po njegovem mnenju dokazuje, da imamo ne glede na razlike v pogledih jasen skupni cilj: boljšo slovensko šolo. Svoj nastop je začel z izkušnjo nedavnega Svetovnega foruma o izobraževanju v Dubaju, ki je jasno pokazal na veliko soodvisnost med možnosti držav, da se prilagodijo spremembam, in kakovostjo izobraževanja. “Skupno vsem v krogu najboljših je, da skrbimo za enake možnosti vseh za dostop do izobraževanja, ne glede na socialni status ali druge osebne značilnosti, ker je to najboljše orodje, da naša družba napreduje kot celota,” je poudaril Pikalo. Prav tako je spomnil na zaključke srečanja ministrov in sindikatov skupine OECD, kjer so izpostavili temeljni pomen zaupanja v delo in presojo učiteljev, ki le ob polni podpori lahko presežejo funkcijo reprodukcije znanja in preidejo na raven kreativnosti in generiranja novih znanj, veščin in kompetenc.

“Od učiteljev je odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.”

Med številnimi drugimi razpravljalci je minister kot najpomembnejši dejavnik kakovostnega izobraževanja opredelil učitelja. Zato želijo na ministrstvu v sodelovanju s pedagoškimi fakultetami v poklic učitelja pritegniti najboljše, pedagoške programe posodobiti, učiteljem pa zagotoviti več zaupanja in manj nadzorov, predvsem pa stalen strokovni razvoj. Minister Pikalo je prepričan, da je od “učiteljev odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.” Zato so mu blizu ideje o manj nalogah ter večji svobodi in ustvarjalnosti izobraževalnega procesa, v katerega središču je zadovoljen in predan učitelj. Zmanjšanje preverjanja in administrativnih bremen za učitelje pa zahteva jasen sistem merljivih kazalnikov napredka učencev.

“V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost.”

Javna razprava je namenjena pripravi nove Bele knjige, ki bo opredelila načrtovane spremembe v slovenskem šolstvu za obdobje naslednjih 15 let. Minister se je na današnji javni razpravi načrtno izognil opredeljevanju do posameznih konkretnih predlogov, recimo tistih iz peticije, saj se mu zdi v tem trenutku najpomembneje, da razvijamo javno razpravo: “V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost. Če s tem projektom uspemo, nas čaka široko obzorje možnosti naših otrok in celotne družbe. Posledice pravilnih in napačnih odločitev so dolgoročne. Zato nimamo prostora za napake.”

Prve javne razprave o prihodnosti šolskega sistema #NajSola se je udeležilo več kot 150 udeleženk in udeležencev, ki so izrazili različna mnenja in podali številne predloge o potrebnih spremembah na področju vzgoje in izobraževanja.