SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Prispevki

Židan na obisku Koroške: “Zadovoljen sem z gospodarskim napredkom regije, kjer vidim še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige.”

30. januarja 2017/in Lokalno, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Predsednik SD in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan se je v ponedeljek, 30. januarja, mudil na regijskem delovnem obisku Koroške. Obisk je pričel v podjetju KOPUR v Pamečah pri Slovenj Gradcu, ki proizvaja izdelke iz recikliranih materialov za avtomobilsko industrijo. Predsednik SD Židan je obisk na Koroškem nadaljeval v tovarni akumulatorskih baterij TAB v Mežici, kjer mu je direktor Bogomir Auprih predstavil izzive podjetja, ki je imelo približno 400 milijonov evrov realizacije v letu 2016.

Židan v podjetju KOPUR 5

Minister Židan se je v nadaljevanju srečal tudi z nekaterimi koroškimi župani ter obisk zaključil na omizju SD v Ravnah na Koroškem z naslovom »Ekonomska reforma za močno gospodarstvo in srednji razred«, na kateri so sodelovali direktorji koroških podjetij, Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe SIJ Metal Ravne, Silvo Priteržnik, direktor GG Slovenj Gradec in Žan Priteržnik, direktor Lesoteke.

Židan v podjetju KOPUR 2

Predsednik SD Dejan Židan je pojasnil, da je zadovoljen z gospodarskim napredkom regije, kjer vidi še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige, ki se počasi vzpostavlja tudi zaradi ustanovitve državnega gozdnega podjetja SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 3

“Socialni demokrati se zavzemamo za socialno državo, za kakovost življenja vseh ljudi, od mladih, zaposlenih do upokojencev, hkrati se borimo za krepitev srednjega razreda in tudi za bolj razvito gospodarstvo, saj samo z močnim gospodarstvom lahko zagotovimo bolj trdno socialno družbo,” je poudaril predsednik SD Židan. Na omizju se je Židan med drugim dotaknil minimalne plače in predstavil razmišljanja o tem, da mora biti minimalna plača vsaj za nekaj evrov višja, kot je izračunan prag revščine.

Židan v podjetju KOPUR 1

Minister Židan je povedal tudi, da bo Koroška glede na predlagano strategijo državnega gozdarskega podjetja dobila enoto tega podjetja in s tem od 30 do 40 delovnih mest. Prav tako bo to podjetje sodelovalo pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra v regiji. Po informacijah ministra Židana je nadzorni svet družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) sprejel srednjeročno strategijo, ki je pripravljena za obravnavo na vladi in iz katere za Koroško izhajata “dve koristi” od SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 4

Ena je ta, da bo na Koroškem enota SiDG, ki bo zagotavljala tudi sečnjo v gozdu in spravilo lesa, to pa pomeni od 30 do 40 novih zaposlitev na Koroškem. Druga korist pa je, da bo SiDG aktivno sodeloval pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra, ki se načrtuje na Koroškem in kjer bo prostor SiDG za logistiko in distribucijo, ob tem pa bodo po ministrovih besedah privabljali tudi druge investitorje, ki bodo vlagali v nove tovarne in nove žage.

Židan v podjetju TAB 3

Glede konkretne lokacije za enoto SiDG na Koroškem je minister dejal, da mora dobro lokacijo najti SiDG in da upa, da ne bodo “politiki o tem odločali, predvsem pa ne javno”. S področja gozdarstva in lesarstva je minister danes na Ravnah na Koroškem predstavil še najnovejše začasne podatke, po katerih je lanski posek v Sloveniji znašal 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je drugi največji posek doslej.

Židan v podjetju TAB 1

Največji posek v Sloveniji je bil v letu 2014, ko je znašal 6,36 milijona kubičnih metrov. Spodbudni pa so po Židanovih besedah tudi začasni podatki glede lanske rasti lesnopredelovalne industrije, ki kažejo na skoraj 10-odstotno rast, približno tolikšna je bila lani tudi rast zaposlenih.

Židan s koroškimi župani

Direktor Metala Andrej Gradišnik je opozoril na težave z zagotavljanjem kadra in odliv kadrov čez mejo v Avstrijo ter ob tem izpostavil visoke obremenitve plač, zaradi česar Metal Ravne in druga slovenska podjetja po njegovih besedah ne morejo konkurirati z neto plačo plači čez mejo.

Židan na omizju z gospodarstveniki 2

Silvo Pritržnik pa je glede delovanja državnega gozdarskega podjetja izrazil pričakovanje, da bodo s tem podjetjem, s katerim že imajo sklenjeno pogodbo, v prihodnje lahko sklenili bolj dolgoročne pogodbe. Podjetniki so sicer v pogovorih z Židanom izpostavili tudi že dolgo znane težave z dobavo električne energije, saj elektro infrastruktura ne sledi potrebam podjetij predvsem v Mežiški dolini.

Židan na omizju z gospodarstveniki 1

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/02/Židan-v-podjetju-TAB-2.jpg 1519 3264 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-01-30 23:26:582017-02-02 09:41:18Židan na obisku Koroške: “Zadovoljen sem z gospodarskim napredkom regije, kjer vidim še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige.”

Minister Židan s podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom v Bruslju tudi o zaščiti terana

16. novembra 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se danes sestali na rednem zasedanju Sveta EU, ki se ga s strani Slovenije udeležuje minister mag. Dejan Židan. Na zasedanju Sveta EU so se ministri seznanili s trenutnim stanjem v kmetijstvu in opravili razpravo o poenostavitvi skupne kmetijske politike, vprašanjih v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi ter o tržnih razmerah in ukrepih za podporo trgom. Predsedstvo je podalo tudi informacijo o napredku pri obravnavi pri zakonodajnem aktu, ki združuje obstoječi šolski shemi.

Slovenski in luksemburški kmetijski minister


Ob robu zasedanja se je minister Židan srečal s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom, pristojnim za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose, pravno državo in Listino o temeljnih pravicah. Na srečanju sta med drugim govorila o migracijah, arbitražnem sporazumu in boljši zakonodaji. Pri slednjem je minister predstavil potek aktivnosti Slovenije z Evropsko komisijo glede spoštovanje veljavne zaščite označbe porekla za vino Teran, ki je od vstopa Slovenije v EU v letu 2004 tudi del pravnega reda EU. Podpredsednik Komisije je namreč pristojen tudi za varovanje pravnega reda EU in transparentnost postopkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je v Bruslju sestal tudi z italijanskim kmetijskim ministrom Maurizijem Martino. V pogovoru sta ministra ugotovila, da so odnosi med državama odlični. Prav tako so zelo dobri odnosi tudi na področju kmetijstva, ki se izražajo v številnih uspešnih čezmejnih projektih, zavzela pa sta se tudi za skupni pristop pri čezmejni zaščiti vina teran na planoti Kras. Slovenski in italijanski minister, Židan in Martina, se strinjata, da se ime Teran lahko uporablja izključno za vino s Kraške planote.

Židan in Martina


Eden od pomembnih elementov tega sodelovanja je tudi promocija geografskega območja Kraške planote, tamkajšnje proizvodnje terana in izključna uporaba imena teran na Kraški planoti. Ministra sta se v pogovoru strinjala, da bi za zagotovitev učinkovite čezmejne zaščite morali proizvajalci na obeh straneh meje izpolnjevati enake pogoje proizvodnje, vključno z uporabo trte Refošk (Refosco).
Z namenom priprave dosjeja bo ustanovljena delovna skupina s predstavniki ministrstev, regij in proizvajalcev obeh držav. Prvi sestanek te skupine je načrtovan za 11. decembra letos.


Na srečanju s poslancem Evropskega parlamenta, predsedujočim Odboru EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Czesławom Adamom Siekierskim je kmetijski minister Dejan Židan predstavil, kako Slovenija izvaja reformirano Skupno kmetijsko politiko 2014 – 2020. Pozornost sta namenila shemi šolskega mleka, kjer sta se strinjala s povečanjem finančne ovojnice na 100 milijonov EUR. Minister Židan se je Siekierskemu na koncu zahvalil za vso podporo pri aktivnostih Slovenije za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih ter ga povabil v Slovenijo in vabilo tudi sprejel.

Czesław Adam Siekierski in Dejan Židan

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/11/Timmermans-in-Židan.jpg 2143 4155 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-11-16 21:59:592015-11-20 20:17:53Minister Židan s podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom v Bruslju tudi o zaščiti terana

Minister Židan na uradnem obisku gostil češkega kmetijskega ministra Jurečeka

18. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Slovenijo je na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana obiskal češki minister za kmetijstvo Marian Jureček. Namen obiska je seznanitev s slovenskim kmetijskim in živilskim sektorjem, izmenjava stališč o aktualnih temah s tega področja ter seznanitev z dobrimi praksami. Prvi dan obiska je z otroki v vrtcu poskusil tradicionalni slovenski zajtrk, obiskal ljubljansko tržnico in se udeležil trgatve terana na Krasu. Minister Dejan Židan je s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom zjutraj obiskal vrtec Jelka Grosa v Ljubljani. Po krajšem kulturnem programu sta skupaj z otroki imela tradicionalni slovenski zajtrk. Češki minister si je nato v spremstvu državne sekretarke mag. Tanja Strniša ogledal središče Ljubljane.

Židan in Jureček med zajtrkom v vrtcu

V popoldanskem delu prvega dneva obiska sta se ministra odpravila v Sežano. V prostorih podjetja Vinakras iz Sežane, se je češki minister srečal s slovenskimi pridelovalci terana in se seznanil s aktualnim dogajanjem v zvezi z zaščito terana. Minister Dejan Židan je izpostavil, da sta s češkim ministrom Juračekom prijatelja, enako kot sta v prijateljskih odnosih obe državi, ki se med seboj podpirata in sta aktivni v skupini V4+3. Povedal je, da je Slovenija vinska dežela in to tradicijo in zgodovino želimo ohraniti. Poudaril je, da ima Kras posebno energijo in da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira pobudo, da se celoten Kras promovira kot celota in pozdravil namero, ki gre v to smer.

Židan in Jureček s proizvajalci terana

Češki minister se je uvodoma zahvalil za prijazen sprejem in podprl namero Slovenije pri naporih za uvedbo Svetovnega dneva čebel in Evropskega medenega zajtrka. Izpostavil je pomembnost promocije vina in dodal, da imajo na češkem že vzpostavljen sistem promocije vina, tako da gre od vsake prodane steklenice v sklad za promocijo ena krona. Na koncu je dejal, da spoštuje delo vinogradnikov, čigar delo je naporno in zahtevno.

Židan in Jureček med trgatvijo terana

Na novinarski konferenci je minister Židan uvodoma povedal, da sta srečanje s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom, izkoristila za pogovor o evropski kmetijski politiki in aktualnih dogodkih. Razveselila ga je pobuda direktorja Vinakras Marjana Colje, da se bo Kras promoviral kot celota. Pri tem je omenil je Lipico, ki se je v zadnjih letih spremenila in bo z zadnjimi naložbami postala še privlačnejša in prijaznejša do obiskovalcev. Pri tem je dodal, da bodo od tega imeli največjo korist ljudje.

Židan in Jureček v mlekarni Planika

Češki minister Marian Jureček se je zahvalil ministru Židanu pri podpori in delovanju v skupini V4+3 ter skupnim naporom pri reševanju trga mleka v EU. Izpostavil je, da je EK v torek naredila prvi korak pri pomoči na trgu mleka, vendar bo potrebna tudi nadaljnja pomoč.  Dodal je, da ga je minister Židan seznanil s težavami v povezavi z zaščito terana. Za zaključek je povedal, da je počaščen, da imajo Češke naložbe v Sloveniji svoj smisel in da so rezultati dobri.

Židan in Jureček pri ribogojnici Tolmin

Ministra sta drugi dan uradnega obiska obiskala izpostavo Karitasa v Novi Gorici, kjer so jima vodilni Slovenskega Karitas in Rdečega Križa Slovenije predstavili, kako poteka razdelitev jabolk, ki so bile namenjena v humanitarne namene. Nato sta obiskala mlekarno Planika, kmetijsko zadrugo Tolmin in se udeležila otvoritve ribogojnice, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo iz ribiškega sklada.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/09/Ministra-Jureček-in-Židan.jpg 1476 3216 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-09-18 16:16:452015-09-19 07:37:44Minister Židan na uradnem obisku gostil češkega kmetijskega ministra Jurečeka

Minister Židan: “Večina držav EU vidi svojo prihodnost brez GSO.”

22. avgusta 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Dan pred odprtjem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so se na Ptuju sestali ministri za kmetijstvo držav članic EU in zahodnega Balkana, ki so razpravljali o ohranitvi kmetijstva brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). “Večina držav EU vidi svojo prihodnost brez GSO,” je povedal slovenski minister mag. Dejan Židan. Slovenija je mednarodno konferenco »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO« organizirala skupaj z Madžarsko, udeležili pa so se je kmetijski ministri in drugi visoki gostje iz 15 držav EU ter regije. Minister Židan je pojasnil, da udeleženci razpravljajo o implementaciji spomladi sprejete evropske direktive, ki državam članicam daje možnost, da lahko na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih rastlin. Druga tema konference pa je bila, kako v Evropi ohraniti model genetsko nespremenjenih organizmov. “Ko bo stališče usklajeno med delegacijami, ga bodo predstavili na seji sveta evropskih ministrov,” je povedal Židan.

Ker Luksemburg še do konca leta predseduje Svetu EU, je bil poseben gost konference luksemburški kmetijski minister Ferdinand Etgen. Kot je povedal, bo luksemburško predsedstvo še posebej veliko pozornosti namenilo razvoju trgov za kmetijske proizvode in njihovih učinkov na proizvodne verige, še posebej v luči ruskega embarga. “Dobro se zavedamo, kako velike težave to povzroča, še posebej za živinorejo,” je dejal minister Etgen. Na vprašanje, ali je mogoče v EU kmetovati brez gensko spremenjenih organizmov, je Etgen povedal, da je njegova država vedno veljala za državo, ki se je zavzemala za načelo previdnosti v zvezi z GSO, zato je prepovedala gojenje nekaterih gensko spremenjenih rastlin.

GSO prav tako nismo naklonjeni v Sloveniji. Židan je povedal, da je takšna odločitev prisotna že zaradi samih naravnih danosti naše države. “Nimamo velikih površin za obdelovanje,” je dejal in dodal, da zato nimamo površin, kjer je mogoče imeti varovalne pasove med GSO in klasičnim kmetovanjem. Slovenija po Židanovih besedah tako kot večina držav EU vidi svojo prihodnost brez GSO, poleg tega verjamemo v načelo varnostne previdnosti – to je, da je treba dokazovati, da je nekaj varno. Če obstaja najmanjši sum, da varnostna trditev ne drži, potem tovrstne proizvodnje in tehnologije ne pustimo uporabljati, je pojasnil. Sicer pa ni vprašanje, kako naj se države izvzamejo ali prepovedo GSO v pridelavi. Pomembno odprto vprašanje je, kdaj bomo prišli do bolj jasnega označevanja na živilih, je poudaril Židan.

V tem smislu je na konferenci poudaril pravico potrošnika o informaciji, ali živilo vsebuje GSO. Živila, ki vsebujejo GSO, morajo res biti ustrezno označena, vendar pa to ne velja za posredno uporabo, je povedal na novinarski konferenci ob robu konference. Če so živali krmljene z GSO, mi pa uporabljamo njihove produkte, potem to na živilih ni označeno, a bi moralo biti, je zahteval. Razprava na konferenci se je osredotočila na ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju gensko spremenjenih rastlin v okolje, zagotavljanju upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO, zagotovitvi enotnih standardov označevanja živil, pri katerih v procesu proizvodnje niso bili uporabljeni GSO in krepitvi proizvodnje beljakovinskih komponent za krmo in spodbujanje trajnostnega razvoja.

Na konferenci so opozorili tudi na nujnost trajnostnega razvoja kmetijstva ter pridelave kakovostnih in varnih živil brez ogrožanja biotske raznovrstnosti in okolja. V Sloveniji smo zakon o soobstoju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, s katerim smo uredili pogoje za soobstoj gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalne, ekološke ali druge pridelave brez uporabe GSO, sprejeli že leta 2009. Od tedaj še nismo prejeli nobene vloge za odobritev pridelave GSO. V luči širšega vprašanja, kako spodbujati kmetijstvo brez GSO, pa Slovenija tako kot tudi nekatere druge članice meni, da je treba spodbujati pridelavo krme in beljakovinskih stročnic. Za to bo v novem finančnem okviru 2014-2020 po Židanovih besedah namenila dva odstotka nacionalne ovojnice za neposredna plačila (2,7 milijona evrov) v okviru proizvodno vezanih plačil.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/08/Konferenca-o-GSO-na-Ptuju.jpg 1027 2532 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-08-22 07:59:442015-08-24 08:03:22Minister Židan: “Večina držav EU vidi svojo prihodnost brez GSO.”

Židan v intervjuju za Mladino: “Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo.”

17. avgusta 2015/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić

S predsednikom Socialnih demokratov ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom sta se za Mladino pogovarjala novinarja Jure Trampuš in Staš Zgonik. Povezava do intervjuja v spletni izdaji tednika Mladina: http://www.mladina.si/168678/dejan-zidan/

Dejana Židana smo ujeli med dopustom. Doma, v Murski Soboti, pred knjižnico, kjer si je izbiral poletno branje. »Rad berem znanstveno fantastiko, to me sprosti,« je povedal za Mladino. »Berem diagonalno, vse, kar lahko dobim, knjige kupujem tudi v tujini.« Židan v vladi vodi ministrstvo za kmetijstvo, poleg tega je predsednik koalicijske stranke. »Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo,« pravi, a hkrati dodaja, »da se od SD včasih pričakuje preveč«. Moč ene politične stranke je pač zmeraj omejena z močjo drugih. Še vedno je prepričan, da je bila odstavitev Janka Vebra velika napaka premiera Mira Cerarja, a stranka SD vseeno ostaja v vladi. Sedaj, ko je znova ustavljena prodaja Telekoma, se je po njegovem ponudila priložnost, da politika še enkrat premisli o prodaji tega podjetja.

Pijete teran?

Pijem slovenska vina, bela in rdeča, med njimi tudi teran.

Zaščita terana je še ena izmed front na ravni slovensko-hrvaških odnosov …

Teran je vino iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na posebni zemlji Kraške planote in se prideluje po posebni metodi. Teran je bil kot slovenska avtohtona vrsta vina zaščiten že pred desetletji, z vstopom v Evropsko unijo pa smo zaščito prenesli tudi v evropski pravni red.

A zdaj Hrvaška zahteva, da bi ime teran lahko uporabljali tudi vinogradniki v hrvaški Istri.

Zanimivo je, da nam ekskluzivne zaščite niso oporekali niti takrat, ko smo teran zaščitili v tedanji skupni državi, niti takrat, ko smo si pridobili zaščito na evropski ravni, niti med njihovimi pristopnimi pogajanji z EU. Nekorektno je, da vprašanje odpirajo zdaj, ko so vsi formalni postopki v zvezi z zaščito že končani.

Bi žrtvovali ekskluzivno zaščito terana v zameno za normalno nadaljevanje arbitražnega postopka?

Rekel bi, da teran ni področje, kjer bi Slovenija trgovala.

Vaša stranka je sorodna hrvaški vladajoči stranki, premier Milanović je bil večkrat na obisku pri vas, veliko ste sodelovali v času volitev. Ste ob trenutnih napetostih v zvezi z arbitražnim sporazumom imeli neformalne stike?

Pri tem ne gre za vprašanje političnih strank. Hrvaška je glede tega vprašanja politično povsem enotna, popolnoma nepomembno je, kdo je na oblasti. Varuje svoje interese, med drugim na načine, ki niso evropski, z zvijačami in izsiljevanjem. Novost vtem primeru je, da tudi slovenska politika enotno zagovarja državni interes, kar do zdaj ni bilo značilno.

Vlado, katere član ste, po odstopu Ronnyja Abrahama znova čaka imenovanje arbitra. Kako razumete ta zaplet?

Fokus te zgodbe je nekje drugje – da sosednja država na podlagi zapisov nezakonitega prisluškovanja, za katere se niti ne ve, ali so pristni, skuša izvajati politično akcijo. Arbitrom se ne sme prisluškovati …

… arbitri pa ne smejo komunicirati na takšen način.

Hrvati bi morali recimo tudi pojasniti, zakaj je njihov arbiter Budislav Vukas med obravnavami na arbitražnem sodišču spal v prostorih hrvaškega veleposlaništva.

Ali Slovenija prisluškuje hrvaškim politikom?

Podatkov o tem nimam, sem samo kmetijski minister.

Kar se tiče pristnosti posnetkov, jih je posredno potrdil hitri odstop Simone Drenik in Jerneja Sokolca.

Njun odstop v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se kar se da hitro odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek normalno nadaljuje. To ni nikakršno priznanje. Arbitražni sporazum ni pomemben zgolj v funkciji odločanja o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi kot model za reševaje sporov v širši regiji, ki v zadnjem času znova pomeni varnostno tveganje, zaradi nacionalizma in zaradi pojava islamskega ekstremizma. Alternativa arbitražnemu sporazumu je vrnitev k tako imenovani balkanski politiki, ki temelji na zvijačah in izsiljevanju, in tega si regija v tem trenutku ne more privoščiti. Zato tudi evropska komisija zelo budno spremlja razvoj dogodkov.

Pričakujete, da se bo evropska komisija dejavneje vključila v zgodbo?

Za to v tem trenutku ni potrebe. V tem trenutku je pomembno, da arbitražno sodišče opravi svoje delo, kot mu ga nalaga arbitražni sporazum, da torej najde kompromisno in pravično rešitev. Dolžnost držav pa je, da to odločitev spoštujejo. Tukaj bo prišla do izraza tudi vloga EU.

Bi moral v Sloveniji poleg agentke in arbitra odstopiti še kdo, na primer zunanji minister?

Naše stališče je, da je v fazi reševanja arbitražnega sporazuma za državo najpomembnejše enotno delovanje in da ta trenutek o tem nima smisla razpravljati.

Vašega ministra Janka Vebra so zamenjali zaradi bistveno manjše težave.

In to je ena največjih napak Cerarjeve vlade. Od takrat po mojem v koaliciji ni več takšnega zaupanja, kot je veljalo prej. Predsednik vlade je v tem primeru raje poslušal opozicijsko stranko.

Vendar ste kljub temu ostali v vladi. Je šlo za nenačelno ravnanje?

Takrat smo o svojem odzivu v stranki veliko razpravljali, a smo se nazadnje, tudi s podporo podpredsednika Janka Vebra, odločili, da ostanemo v koaliciji. Seje pa, kot sem že rekel, zmanjšala stopnja zaupanja.

Zakaj je moral Veber po vašem oditi? Zaradi lažje privatizacije Telekoma?

Ali pa zato, ker si je del koalicije želel pridobiti naklonjenost opozicijskih strank, ker je hotel zagotoviti ustavno večino za sprejetje fiskalnega pravila. To so samo moja ugibanja. Kar se tiče Telekoma, pa prodaja ni le varnostno, temveč tudi strateško, finančno in razvojno vprašanje. Argumentov proti prodaji pod pogoji, kakršni so bili ponujeni, je bilo zelo veliko, tudi brez Janka Vebra.

Stranka SD že vseskozi nasprotuje razprodaji podjetij v državni lasti, a zdi se, da gre predvsem za formo, da ostaja pri besedah. Privatizacija se nadaljuje.

Če Socialni demokrati ne bi bili člani vladne koalicije, bi privatizacija potekala bistveno hitreje. Marsikatero podjetje, ki danes ostaja v državni lasti, bi bilo brez nas že privatizirano. Za strankin uspeh štejem tudi sprejetje strategije upravljanja državnih naložb, ki smo jo nujno potrebovali. Vprašanje državnega lastništva za nas ni ideološko vprašanje. Za nas sta državna in zasebna lastnina lahko enako dobri, če sta dobro upravljani. Podjetij v državni lasti ni treba braniti zato, ker bi si tako želeli direktorji teh podjetij, ali pa zato, da lahko stranke v njih zaposlijo svoje ljudi, temveč zato, da si država zagotovi dodatne prihodke. Vrednost podjetij v državni lasti je trenutno še vedno približno n milijard evrov, in če bi bila podobno donosna, kot so francoska podjetja v državni lasti, bi moralo to za državni proračun pomeniti nekaj sto milijonov dodatnega priliva na leto.

Pa ni tako.

Res je, ker je politika v preteklosti državna podjetja razumela na napačen način, ki sem ga že omenil.

Tudi vaša stranka pri tem ni nedolžna. Poglejte samo na primer TEŠ 6.

O tem primeru težko govorim, smo pa Socialni demokrati podprli ustanovitev parlamentarne komisije, ki mora raziskati TEŠ 6. Počakati je treba, da komisije, ki ga raziskujejo, opravijo delo. Kot sem rekel, državno lastništvo je pomembno za zagotavljanje dodatnih prilivov v državni proračun, za ohranjanje delovnih mest, pa tudi iz strateških razlogov, recimo pri infrastrukturi.

Pričakujete, da se bo prodaja Telekoma po Cinvenovem umiku nadaljevala?

Trenutno predvsem pričakujem, da se bomo o tem pogovorili znotraj koalicije. Socialni demokrati bomo predlagali, da Telekom od zdaj, čeprav še ni uvrščen na seznam strateških naložb, obravnavamo, kot daje že na tem seznamu. Trditev, češ da je poslovanje Telekoma premalo učinkovito, ne more biti razlog za prodajo, kvečjemu je to razlog za razmislek o načinu vodenja družbe. Po našem bi bilo za Telekom najprimernejše razpršeno lastništvo, pri čemer bi država ohranila največji delež. S tem bi podjetju omogočili tudi priliv svežega denarja, ki bi ga lahko namenilo za razvoj ali pa morda za prodor na tuje trge.

Telekom za zdaj ostaja v državni lasti, prodaja Mercatorja pa je že dejstvo. Kako da vam je ni, čeprav ste bili v več vladah, uspelo preprečiti?

V času, ko je bila SD najmočnejša vladna stranka, med letoma 2008 in 2011, ravno zaradi našega nasprotovanja prodaje ni bilo. Če ima stranka manj poslancev, so pričakovanja do nje še vedno enaka, njena realna moč pa je, žal, manjša. Žal seje s podajoMercatorja zgodilo točno to, na kar smo opozarjali. Prehranska veriga je za državo izjemnega pomena. V Sloveniji v njej tako ali drugače sodeluje skoraj sto tisoč ljudi. Trgovci so ključni člen v prehranski verigi od kmeta do potrošnika in Mercator je v Sloveniji največji med njimi. V preteklih letih je dejansko opravljal svojo vlogo, danes pa postaja predvsem orodje za prodor hrvaških živilskih izdelkov na slovenski trg.

Zakaj je država tu tako zanemarila strateški vidik prodaje? Govorili smo z nekim finančnikom, kije sodeloval pri prodaji, dejal je, daje posel finančno morebiti celo dobro speljan in da oni niso tam, da razmišljajo strateško. To je naloga države in politike.

Slovenija je razmeroma mlada država in še vedno ni dosegla poenotenja o ključnih strateških Usmeritvah, ki bi jih zagovarjale vse stranke ne glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji. V odnosu do sosednjih držav je treba razmisliti, ali je produktivno neprestano ponavljanje floskul o dobrih sosedskih odnosih ali pa je realneje ugotoviti, da ima pač vsaka od sosednjih držav svoje geopolitične interese, tako kot jih ima tudi Slovenija.

Mercator je le eden od ključnih členov v prehranski verigi, ki so v zadnjih letih končali v tujih rokah. Od največjega slovenskega odkupovalca mleka Ljubljanskih mlekarn, ki je po novem v lasti francoskega Lactalisa, do največjega odkupovalca pšenice Žita, ki gaje kupila hrvaška Podravka. Ali sploh še lahko govorimo o slovenski živilski industriji?

Če ima podjetje sedež v Sloveniji, za proizvodnjo skrbijo slovenski delavci, uporabljajo pa pretežno slovenske surovine, potem v idealnih razmerah sploh ni pomembno, v čigavi lasti je. Ena prvih akcij, ki sojih Ljubljanske mlekarne izpeljale pod novim lastnikom, je bil prehod na dobavo izključno slovenskih surovin za proizvode, kijih tržijo v Sloveniji. Tega prejšnji, slovenski lastniki, niso storili. Če gledam s stališča kmetijskega ministra, so se s tem izkazali za dobre lastnike. Ni pa mi všeč, da so prvaki tudi pri zniževanju odkupnih cen mleka.

Prodaja Žita je šla mimo precej neopazno, čeprav so kmetje svarili, da lahko pomeni katastrofo za slovensko kmetijstvo, češ da sije Hrvaška s tem zagotovila kupca za svoje presežke pšenice.

Prodaja Žita po mojem ni tako tragična. Mleka pridelamo več, kot ga sami porabimo, samooskrba pri pšenici je dosti manjša in znaša od 55 do 70 odstotkov. Poleg tega imamo v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki odkupujejo pšenico, na primer murskosoboški Mlinopek. Se pa pri prodaji Žita postavlja drugo vprašanje, ki ga bo morala Hrvaška v doglednem času pojasniti evropski komisiji: ali drži, daje država Podravko dokapitalizirala zato, da bi ji omogočila nakup podjetja v drugi državi, kotje videti glede na javno dostopne podatke? Ce to drži, potem bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč, kije vtemeljnem nasprotju s pravnim redom EU. Ta zgodba še ni končana.

Hrvaška svojim podjetjem tudi drugače izdatno pomaga pri prodoru na tuje trge. Zakaj se v Sloveniji delamo, kot da je to nekaj nedopustnega, čeprav to počnejo tudi Nemci, Francozi, …

Tudi v Avstriji, Italiji in večini drugih držav. V Sloveniji je, žal, prevladala floskula o umiku države iz gospodarstva, razen seveda takrat, ko gospodarstvo, na primer banke, potrebuje denar. To politiko so po mojem pri nas forsirali predvsem finančni lobiji in del politike, ki v zgodbo, češ daje državno lastništvo a priori slabo, ideološko verjame.

Ampak ste član vlade, ki izvaja natančno takšno politiko, ki pravzaprav v svojem bistvu nadaljuje politiko, ki jo je začela druga Janševa vlada in nadaljevala vlada Alenke Bratušek. Ni se zgodil veliki preobrat.

S tem se ne morem strinjati. Strategija upravljanja podjetij v državni lasti, kije bila sprva mišljena kot strategija odprodaje, je predvsem po naši zaslugi dejansko postala strategija upravljanja. Fiskalno pravilo je bilo v prvih osnutkih ubesedeno na način, ki Odstop Sekolca in Drenikove v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek nadaljuje. bi izrazito škodil socialni državi in javnemu sektorju, sprejeto besedilo je veliko razumnejše, saj uvaja nekatere varovalne mehanizme ob izrednih dogodkih, kot je na primer gospodarska kriza, in postopnost. Preobrat je tudi v tem, da nam je uspelo ustaviti zmanjševanje financiranja javnega šolstva, zdravstva in sociale. Pri slednji je v proračunu za prihodnje leto predvidena celo rast odhodkov.

Glede na to, da doživljamo gospodarsko rast, temu ne moremo reči uspeh.

Morda, a prvotni načrti kljub gospodarski rasti niso bili takšni.

Kateri od članov vlade je največji zagovornik privatizacije državnega premoženja?

Nekorektno bi bilo, da bi kot član vlade na tak način govoril o kolegicah in kolegih. Vsekakor pa med nekaterimi člani vlade obstajajo razmišljanja, ki so precej drugačna od mojih, in sicer, daje zelo pomembno, da nam tujina ploska pri vsaki potezi. Da dane zaveze spoštujemo, ne glede na to, ali je to za državo v danem trenutku dobro ali ne. Nobena evropska država ne izpolnjuje svoj ih zavez do popolnosti, ker se razmere znotraj držav in širše pač spreminjajo. Koalicijskim partnerjem skušamo dopovedati, da smo v prvi vrsti odgovorni državljanom.

Finančni minister Dušan Mramor je tudi javno večkrat poudaril, daje izpolnjevanje zavez njuno, če želimo ceno državnega zadolževanja ohraniti na nizki ravni. Sodelovali ste v več vladah. Je v tej vladi finančni minister najvplivnejši do zdaj? Je dejansko on tisti, ki vlada?

Verjetno ima finančni minister vvseh vladah izrazito veliko moč, v marsikateri vladi ima pravico veta, nazadnje pa je vedno odvisno od predsednika vlade, kakšno realno moč mu prepusti. Finančni minister v tej vladi ima zelo veliko moč in ima tudi pravico veta.

Ste v zadnjem času s svojimi predlogi velikokrat trčili ob Mramorjev zid?

Tudi s finančnim ministrom se je o pomembnih vprašanjih mogoče dogovoriti. Pri vprašanju privatizacije nama ni uspelo doseči skupnega stališča, pri marsikateri drugi stvari, tudi pri vprašanju proračuna in strategiji upravljanja državne lastnine, pa nama je to uspelo.

Ste zadovoljni z delom Slovenskega državnega holdinga?

SDH je odgovoren za funkcioniranje državnega premoženja. Za povečanje donosnosti je potreben čas. Trenutna nizka donosnost ne more biti razlog za čimprejšnjo prodajo. Tako ravnanje zgolj kaže na nesposobnost SDH, da bi prek vpliva na nadzorne svete in uprave podjetij dosegel izboljšanje donosnosti.

Bi bilo upravo SDH treba zamenjati?

Najpomembneje se mi zdi, da je vlada končno imenovala nove nadzornike, ki uživajo naše zaupanje. Glede na življenjepise teh ljudi gre za kompetentne posameznike in oni bodo morali oceniti, ali uprava izpolnjuje njihova pričakovanja.

Kako gledate na slovensko vlogo pri vprašanju Grčije? Predsednik vlade in finančni minister sta v Bruslju nastopala v vlogi najostrejših kritikov grških pogledov. Kot se je izrazil ekonomist Mojmir Mrak, bili smo bolj nemški od Nemcev.

Na trenutke seje dejansko zdelo, da nekateri naši politiki nastopajo v vlogi predstavnikov za odnose z javnostmi kakšne tuje vlade. Pooblastila vlade za takšne ostre nastope ni imel nihče. Grčija je v težave zašla zaradi svojih napak. Prikazovali so lažne statistične podatke, premalo dejavni so bili pri pobiranju davkov, najpremožnejši so plačevali minimalne davke, preveč so trosili. Začetna pomoč EU Grčiji ni imela nikakršnega pozitivnega učinka na razmere v državi, sloje zgolj za prenos tveganja. Tveganje francoskih, nemških”in še nekaterih finančnih institucij je postalo tveganje evropskega proračuna in proračunov držav članic, ne da bi za tem stal kakšen nov »Marshallov načrt«. Sloje torej za kombinacijo lastnih napak in napačnega posredovanja. Manjkal je vnovični zagon. Država se ne more rešiti iz dolgov, če se njena gospodarska aktivnost zmanjšuje. Gospodarska rast je najboljši obet za poplačilo dolga. In grški dolg je zaradi izjemno nizkih obrestnih mer razmeroma obvladljiv. Glede na obseg bruto domačega proizvoda ima Grčija celo nižje stroške financiranja dolga kot Slovenija.

Se vam zdi smiseln razmislek o odpisu dela dolgov?

V tem trenutku se mi zdi pomembnejši razmislek, kako v Grčiji znova zagnati gospodarsko aktivnost. Če bi ji še osmič v njeni zgodovini odpisali dolgove, bi bilo povsem upravičeno vprašanje, zakaj se dolgovi ne odpišejo tudi Sloveniji, Italiji, Nemčiji … Ne morejo biti zgolj posamezne države deležne takšnih ugodnosti. Sicer pa tudi nekateri Nobelovi nagrajenci govorijo, da bo sčasoma splošen odpis dolgov nujen.

Se vam zdi 250 beguncev, kolikor naj bi jih bila pripravljena sprejeti Slovenija, preveč?

Ne.

Premalo?

Ne želim licitirati. Bi pa rekel, da Slovenija nima pravice reči, da so begunci problem EU, ne pa naš problem. Smo del EU in moramo prevzeti svoj del bremena. Zavedati pa seje treba, da so to begunci, ki bodo, drugače od beguncev, s katerimi smo imeli opravka v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije, stalnica, zato je treba poskrbeti za njihovo integracijo.

Kaj pravite na pomisleke, da begunci pomenijo varnostno tveganje?

Varnostno tveganje pomeni tudi vožnja po cesti, pa se vseeno vozimo po njih. Tu gre za ljudi, ki jim je pač treba pomagati. Vsekakor pa pomoč beguncem ni zadosten korak, treba je rešiti težave v državah, iz katerih ljudje bežijo, tudi vprašanje »begunske industrije«, ki se je razvila v nekaterih afriških državah.

Na trenutke se zdi, da se vaša stališča bolj kot s stališči vlade ujemajo s stališči Združene levice. Celo njene predloge včasih »posvojite« in jih spravite skozi parlamentarni postopek, na primer pri odpisu dolgov ali legalizaciji konoplje. Ko smo se pogovarjali pred enim letom, ste dejali, da niste privrženec kanibalizma na levici, pa je videti, daje kar prisoten.

Socialni demokrati si za pripravo zakonskih predlogov vzamemo veliko časa, pri tem pa sodeluje veliko ljudi. In pogosto se zgodi, da medtem kakšna druga stranka predstavi svoj slabo pripravljeni predlog podobne rešitve. Kdo seje česa domislil prvi, je težko z gotovostjo trditi. Verjetno ste opazili, da za Združeno levico ne uporabljamo grdih besed. Njene predloge vedno preučimo, in kadar je smiselno, jih skušamo znotraj vlade zagovarjati na način, ki lahko dobi tudi podporo koalicije.

Bi z Združeno levico lahko sodelovali v vladi?

Mislim, da brez težav. Večina strank se, ko pridejo v vlado, zelo hitro nauči, da lahko obljubljajo le tisto, kar je mogoče izpolniti.

Kot ste dejali prej, ste »samo« kmetijski minister. Kaj je za vas ključna usmeritev slovenske kmetijske politike?

Glede na to, da smo ministri EU pod pritiskom projekcij, ki za prihodnja desetletja napovedujejo spremembe podnebnih razmer in rast svetovnega prebivalstva ter pri tem ugotavljajo, da se račun glede potrebe po hrani ne izide, je naša ključna naloga zagotoviti prehransko varnost, ki jo želimo povečati z zvišanjem stopnje samooskrbe, hkrati pa ohraniti naravne vire. Lansko leto je bilo s tega vidika zelo spodbudno. Imeli smo najvišjo letno rast kmetijske proizvodnje med vsemi državami EU.

Ampak predvsem zato, ker je bilo leto 2013 za slovensko kmetijsko proizvodnjo res slabo.

Leto 2013 je bilo z vidika kmetijske proizvodnje res slabo, a lani smo imeli tudi v absolutnih številkah resnično dobro leto. Faktorski dohodek kmetij je bil eden najvišjih v zgodovini samostojne države. To pozitivno usmeritev si prizadevamo obdržati. Nova kmetijska politika, ki smo jo začeli izvajati z letošnjim letom, je veliko bolj proizvodno naravnana, saj med drugim na primer omogoča dodatno finančno podporo za proizvodnjo v tistih segmentih, kjer je stopnja samooskrbe najnižja, na primer pri krušnih žitih ali pri zelenjavi. Uvedli pa smo tudi neke vrste start-up podporo za mlade kmete. Vsi, ki so mlajši od 40 let in se odločijo, da bodo prevzeli kmetijo, so upravičeni do 45 tisoč evrov državne podpore, če kmetujejo poklicno in izpolnjujejo velikostni vstopni prag.

O kakšnih proračunskih izdatkih govorimo?

Za ta ukrep je skupaj predvidenih 60 milijonov evrov v sedmih letih.

V Sloveniji je kmetij glede na skupni obseg kmetijskih zemljišč že tako preveč. Je s tega vidika smiseln ukrep, s katerim bi se število kmetij še povečalo?

Bistvo ukrepa ni ustanavljanje novih kmetij, gre za to, da prepričamo očeta in mamo, naj sinu ali hčerki prepustita vodenje kmetije. Prizadevamo si, da bi kmetije prevzemali mladi z novimi znanji, novimi zamislimi, novo energijo. Kar se tiče razpršenosti kmetijskih zemljišč, pa to vsekakor je težava. Povprečna slovenska kmetija je trikrat manjša od povprečne evropske kmetije. Poleg tega je Slovenija država, v kateri imamo za kmetijstvo v povprečju slabše možnosti kot v konkurenčnih državah. Skoraj 80 odstotkov naših kmetijskih površin po evropski definiciji sodi v kategorijo območij, na katerih je kmetovanje oteženo. Če ne bi bilo finančnih spodbud, je velika verjetnost, da bi ljudje kmetovanje na teh območjih na veliko opuščali, kmetijske površine pa bi prerasel gozd. Leta 1875 je gozd preraščal 35 odstotkov ozemlja naše države. Danes je delež gozda že 60-odstoten.

Bi se moral vaš resor pravzaprav imenovati ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in malo prehrane?

Kar se tiče samooskrbe, Slovenija na splošno niti ni tako slaba. V povprečju dosegamo 70-odstotno samooskrbo, kar zadeva kmetijske surovine, za osnovno prehransko varnost pa po mnenju strokovnjakov zadostuje že 80- do 85-odstotna samooskrba.

Zakaj se ob tolikšnem obsegu gozda še vedno zdi, da napovedi o oživitvi slovenske lesnopredelovalne industrije ostajajo večne napovedi?

Dejansko zadnji dve leti končno doživljamo rast na tem področju, približujemo se milijardi evrov letne realizacije. Res je, da smo še daleč od razmer pred 20 leti, a panoga vendarle končno spet raste in posluje pozitivno, neto dobiček se je lani podvojil. Si pa vsekakor želimo, da bi bila rast še hitrejša in bolj razširjena. Trenutno rasteta predvsem segment obrtniške lesne proizvodnje in še posebej proizvodnje lesenih hiš.

Zakaj v protihrupne ograje, ki jih Dars v zadnjem času postavlja po celotnem avtocestnem križu, ni vgrajen niti košček slovenskega lesa?

To zanima tudi mene. V času Pahorjeve vlade smo sprejeli uredbo o zelenem javnem naročanju, kije za javne investicije predpisovala, da mora 30 odstotkov materiala pri gradnji javnih objektov sestavljati les. Naslednja vlada je ta delež prepolovila, mi smo ga za zdaj zvišali na 20 odstotkov.

Ampak v teh protihrupnih ograjah je vgrajenih nič odstotkov lesa.

Lahko samo rečem, da sem nad takšnimi investicijami zaskrbljen.

Pa ste se na tem področju kakorkoli angažirali, koga opozorili?

Glede protihrupnih ograj ne. Ko je projekt oddan, je dejansko že prepozno. Sem pa nekajkrat posredoval pri investicijah vjavnih zavodih, če so me opozorili, da niso v skladu z uredbo o zelenem javnem naročanju.

Odhajate na dopust na Hrvaško. Katero vino boste pili tam?

Pil bom predvsem vodo, ker bo zelo vroče, poleg tega pa se nameravam veliko ukvarjati s športom in takrat je voda najboljša.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/08/Intervju-Dejan-Židan.jpg 1425 3055 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-08-17 11:06:192015-08-18 11:25:14Židan v intervjuju za Mladino: “Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo.”

Minister Židan med delovnim obiskom v Milanu tudi na ogledu slovenskega paviljona na EXPO

19. junija 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v okviru delovnega obiska v Milanu udeležil slovensko-italijanske poslovne konference, si ogledal veletržnico SO.GE.MI in se sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije ter obiskal svetovno razstavo EXPO, kjer si je ogledal slovenski paviljon in tudi paviljone nekaterih drugih držav.

Minister Židan je najprej obiskal veletržnico SO.GE.MI, ki v Milanu upravlja vse agroživilske tržnice na debelo. Veletržnica deluje na skupni površini 1.000.000 m2, kjer pretovarjajo, prodajajo sadje, zelenjavo, ribe, belo meso in cvetje. Minister se je nato udeležil SLO – ITA srečanja gospodarskih delegacij s področja agroživilske in lesno predelovalne industrije. Na srečanju je sodelovalo preko 40 predstavnikov iz 28 živilsko in lesno-predelovalnih, pohištvenih podjetij ter institucij.

Minister Židan je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da se je v prvem četrtletju letos nadaljevala rast gospodarske aktivnosti, bruto domači proizvod je bil za 2,9 odstotka višji kot v istem četrtletju lanskega leta. Le-tega je pospešila tudi rast domače potrošnje, ki postaja bolj uravnotežena kot v predhodnih četrtletjih, ko je povečanje gospodarske aktivnosti temeljilo pretežno na izvozu, ki sicer ostaja pomemben dejavnik rasti.

Židan na milanski veletržnici

Po besedah ministra v slovenskem kmetijstvu in živilstvu kazalci razmer v določenih segmentih kažejo na izboljšanje stanja v panogi. V letu 2014 se je nekoliko povečalo število podjetij v živilski panogi. Obenem se je povečala tudi produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega ter neto čisti dobiček. Tako kot v preteklih letih, se je tudi v letu 2014 nadaljeval trend rasti prodaje živilskih podjetij na tujih trgih, ki je v letu 2014 narasla za 6% in skupaj znašala 23%, kar kaže na vse večjo izvozno usmerjenost in s tem manjšanje odvisnosti od domačega trga.

“Naveden podatek odraža dejstvo, da so produkti slovenske živilskopredelovalne industrije kakovostni in inovativni ter lahko konkurirajo na svetovnem trgu,” je dejal minister in dodal, da sta v Sloveniji zelo pomembna kakovost in varnost hrane na trgu, ki jih potrošniku zagotavlja ustrezen sistem nadzora. “To je tudi razlog, da v preteklih letih nismo imeli večjih afer v verigi preskrbe s hrano, kar je lahko naša konkurenčna prednost pri prodaji hrane na tujih trgih,” je povedal slovenski kmetijski minister.

Židan je v svojem nagovoru izpostavil tudi pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel, 20. maja, pri Organizaciji združenih narodov. Vlada je med prioritete Republike Slovenije za delovanje pri Organizaciji združenih narodov v okviru izhodišč za 70. zasedanje Generalne skupščine OZN vključila tudi prehransko varnost, v okvir katere sodi omenjena pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel. Pobuda oz. aktivnost Slovenije pri razglasitvi svetovnega dne čebel posledično odpira tudi gospodarske priložnosti za čebelarstvo, prenos znanja in dobrih praks ter turizem oz. promocija Slovenije po celem svetu.

Italija je sicer eden pomembnejših partnerjev za slovensko živilskopredelovalno industrijo, pomembna je predvsem zaradi bližine ter svoje kulinarične tradicije. Blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med Slovenijo in Italijo je na visoki ravni in je v letu 2014 presegala 540 mio €. Gotovo pa je na trgu živilskih in kmetijskih proizvodov še vedno veliko prostora za izboljšanje mednarodne menjave in prodajo slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov na zahtevnem italijanskem trgu.

Sicer pa so se v letu 2014 izboljšale razmere tudi v lesnopredelovalni industriji, ki na posameznih področjih (hiše iz lesa) postaja prepoznavna po vsej Evropi. Poslovna konferenca je bil eden izmed večjih gospodarskih dogodkov ob robu svetovne razstave EXPO 2015, v organizaciji agencija SPIRIT, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem lesne in pohištvene industrije in Lesarskim grozdom oz. Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

V okviru poslovnih dogodkov se je minister sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije, in sicer podjetji Vega, COOP, SO.GE.MI, Idea3 ter predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s sedežem v Trstu. Italijanska podjetja so ena največjih podjetij na področju organiziranih velikih distributerjev živil in dobrin široke potrošnje ter na področju razvoja družbe v smeri logistične in strukturne revizije tržnic na debelo ter razširitve palete ponudbe in storitev na področju agroživilske stroke.

Židan na EXPO

Minister Židan je obiskal tudi svetovno razstavo EXPO, kjer si je najprej ogledal slovenski razstavni paviljon. Na njem se Slovenija predstavlja pod geslom: »Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava.« Vsebine so tesno povezane tudi s hrano, ki je globalna tema svetovne razstave. Slovenija se predstavlja z lastnim paviljonom, velikim 800 m2, na površini 1.910 m2 v središču razstaviščnega dogajanja. Slovenski paviljon ima piramidalno obliko, ponazarja prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni svet.

Paviljon je zgrajen pretežno iz naravnih materialov, predvsem iz lesa in stekla. Več kot 60% Slovenije je pokrito z gozdom, konstrukcijsko zahteven objekt pa je ogledalo konkurenčnosti slovenskega znanja na področju gradnje z lesom. Slovenski paviljon dnevno obišče približno 4.000 obiskovalcev, v celotnem obdobju trajanja bo po napovedih organizatorja svetovno razstavo obiskalo 20 milijonov ljudi. Slovenija se predstavlja s stalno razstavo v paviljonu preko petih vsebin: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenja črnega ogljika. Dogajanje v paviljonu je popestreno z bogatim šestmesečnim programom desetih slovenskih regij.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/06/Minister-Dejan-Židan-na-SLO-paviljonu-na-EXPO.jpg 739 1571 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-06-19 20:25:492015-06-20 20:42:12Minister Židan med delovnim obiskom v Milanu tudi na ogledu slovenskega paviljona na EXPO

Židan: Kmetijski ministri EU smo dosegli dogovor o ekološkem kmetovanju

16. junija 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Kmetijski ministri EU so na zasedanju Sveta ministrov EU v Luksemburgu dosegli načelni dogovor o novih pravilih za ekološko kmetovanje, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. “Slovenija bi si sicer želela, da bi bila nova pravila še strožja, vendar je tudi doseženi kompromis velik korak naprej,” je poudaril slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan. Evropska komisija je nova pravila za ekološko kmetovanje predlagala marca lani. Osnovni cilj predloga je zagotoviti stoodstotno ekološko kmetovanje in zaostriti nadzor ter s tem okrepiti zaupanje potrošnika v ekološke proizvode.

Namen novih pravil, uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, je odpraviti pomanjkljivosti v obstoječem sistemu iz leta 2007 in se s posodobitvijo pravil odzvati na vse večjo dinamičnost trga z ekološkimi proizvodi. V EU se je potrošnja med letoma 2000 in 2012 štirikratno povečala, proizvodnja pa se je le podvojila, tako da je pomemben del povpraševanja pokril uvoz. Z naglo širitvijo trga so vse pogostejše tudi zlorabe.

Židan na Svetu ministrov EU v Luksemburgu

“S sedanjim stanjem nismo zadovoljni, glavna zamera je velika neenotnost standardov pri pridelavi in predelavi, pri nadzoru in kaznovanju v primeru napak; takšna ureditev je do potrošnikov blago rečeno nekorektna,” je poudaril Židan. “Zato je daljše obdobje potekalo usklajevanje, namenjeno uskladitvi standardov, ki so vezani na ekološko proizvodnjo v EU, zlasti z namenom zaščite potrošnikov in s tem njihovega zaupanja do ekološke ali biološke hrane, kar je impulz za večanje proizvodnje,” je pojasnil kmetijski minister.

Zdajšnji dogovor je po ministrovih besedah kompromis – nekatere pomembne stvari, ki jih je tudi Slovenija zagovarjala, so upoštevane, kakšna pa tudi ne. “Vsekakor pa je to velik napredek glede na sedanjo pravno ureditev,” je izpostavil Židan. V dogovoru je minister najbolj pozdravil jasno opredeljen enoten nadzor, merila za analizo tveganja in pogostost nadzora. “Ne glede na to, iz katere države v EU prihajajo, bodo imeli ekološki proizvodi enak status in standard,” je poudaril Židan ter izpostavil tudi poenotenje z uvoženimi ekološkimi proizvodi iz tretjih držav. Usklajenost z evropskimi standardi je sedaj približno 90-odstotna, nova uredba pa prinaša zelo visoko usklajenost ob upoštevanju nekaterih regionalnih izjem.

Židan z mediji po Svetu EU

Židan je izpostavil tudi možnost skupinskega certificiranja, ki je bilo eno ključnih pogajalskih izhodišč Slovenije, saj potencialno pomeni možnost, da gredo manjše kmetije v skupen projekt, kar zmanjša stroške oziroma poceni certificiranje. Slovenija bi si po Židanovih besedah želela še nekatere bolj čvrste zaveze pri strogosti nadzora in pri standardih. “Do konca leta 2020 bodo lahko članice vztrajale pri svojih standardih, s 1. 1. 2021 pa morajo biti vsi standardi na ravni EU enotni,” je še pojasnil minister. Po podatkih s konca leta 2014 je v Sloveniji 3298 ekoloških kmetij, kar je 4,6 odstotka vseh kmetij. Kmetij s certifikatom je 2537, razlika so kmetije, ki so v fazi prilagajanja. 41.237 hektarjev ali 8,7 odstotka kmetijskih površin je pod ekološko proizvodnjo.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/06/Tanja-Strniša-in-Dejan-Židan-na-Svetu-ministrov-EU-v-Luksemburgu.jpg 441 1022 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-06-16 20:22:522015-06-20 19:04:36Židan: Kmetijski ministri EU smo dosegli dogovor o ekološkem kmetovanju

Minister Židan napovedal, da bo prihodnji izziv slovenskega kmetijstva industrijska konoplja, kjer bo Slovenija postala vodilna v EU

13. junija 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil 2. Agrobiznis konference, ki jo organizira časnik Finance. V nagovoru je Židan izpostavil dve področji, ki bosta v prihodnje pomembni in obenem poslovni izziv v slovenskem kmetijskem prostoru. Gre za pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dne čebel pri OZN in za pridelavo industrijske konoplje. Lani je bilo slovensko kmetijstvo izjemno uspešno, saj smo imeli v Evropski uniji najvišjo, 13 odstotno rast kmetijske proizvodnje, je povedal minister Židan in dodal, da je dobro poslovala tudi prehranska industrija, skupni dobiček je znašal okoli 10 milijonov evrov, za šest odstotkov pa se je v prehranski panogi povečal tudi izvoz.

O izzivih v kmetijstvu pa Židan pravi, da je med njimi na prvem mestu industrijska konoplja, kjer naša država postaja vodilna evropska država. “Pravni red smo spremenili, tako, da bo tu veliko poslovnih priložnostih,” je povedal minister. Drugi izziv pa je projekt svetovni dan čebel, ki ga Slovenija vodi na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Čebele so namreč danes izjemno ogrožene in v Sloveniji opozarjamo na njihov pomen za prehransko varnost. Židan je poudaril, da so bile na srečanju FAO v Rimu države članice nad tem navdušene. V prihodnjih mesecih bodo tako našo države obiskale politične in gospodarske delegacije, s tem pa povečujemo tudi prepoznavnost države in slovenske hrane. Kmetijski minister je tudi povedal, da so z ministrstva v medresorsko usklajevanje poslali predlog za spremembo uredbe dohodnine za dopolnilno dejavnost, ki jih je vse več v kmetijstvu. Zdaj bo tako veljajo pravilo primarnega enkratnega dokumenta, je še povedal Židan.

Na dogodku, ki se ga je udeležilo preko 200 ljudi s področja kmetijskega sektorja, prehranske industrije, trgovine in nevladnih organizacij, so v ospredje izpostavili črpanje EU sredstev v povezavi z preveliko administracijo. Minister Židan je pojasnil, da se zaveda, da je ponekod potrebno veliko administrativnih postopkov in obrazcev, vendar je ob tem pojasnil, da ne more obljubiti, da bo to odpravljeno ter da sicer država nikogar ne sili, da mora to početi oz. se potegovati za denarna sredstva. To so razpoložljiva sredstva do katerih imajo kmetje, industrija, lokalne skupnosti in nevladne organizacije možnost dostopati, jih koristiti in si s tem zagotoviti delo, konkurenčno delovanje na trgu s ciljem kmetijske politike ustvarjanja javnih dobrin, kot je pridelava in predelava hrane, obdelanost podeželja, obnova infrastrukture na podeželju in poseljenost.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/06/Dejan-Židan-na-konferenci-Agrobiznis.jpg 946 2242 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-06-13 12:52:122015-06-20 18:57:51Minister Židan napovedal, da bo prihodnji izziv slovenskega kmetijstva industrijska konoplja, kjer bo Slovenija postala vodilna v EU

Židan: Ministri EU podprli pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel

12. maja 2015/in EU, Novice, Vlada /by Živa Živković

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na njem so ministri podprli pobudo Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel pri Organizaciji združenih narodov. Ministri držav EU so danes obravnavali tudi predlog uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter sklepe o poenostavitvi Skupne kmetijske politike 2014–2020, seznanili pa so se tudi z zaključki konference na temo izboljšanja dobrobiti prašičev.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekalo pod predsedovanjem Latvije, so ministri začeli z obravnavo predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, kjer so poskušali doseči splošni pristop Sveta EU. Glavna odprta vprašanja, ki se nanašajo na predlog uredbe so sistem nadzora, ostanki nedovoljenih snovi v ekoloških proizvodih in pravila za živinorejo. Ministri so nadaljevali z obravnavo sklepov o poenostavitvi Skupne kmetijske politike 2014–2020 in jih soglasno sprejeli kot sklepe Sveta. Sicer pa je Svet danes podprl pobudo Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel pri Organizaciji združenih narodov, ki jo je Slovenija zaključila z besedami: “Združimo moči, pomagajmo ohraniti vitalno kmetijstvo, čebelarstvo in čisto okolje!”

Več o zasedanju Sveta ministrov si lahko preberete na: http://skrci.me/NIp07

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/05/Svet-kmetijskih-ministrov-EU.jpg 454 1022 Živa Živković https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Živa Živković2015-05-12 11:42:292015-05-12 11:42:29Židan: Ministri EU podprli pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel

Židan na delovnem obisku v Srbiji krepil odnose s Slovenijo

10. maja 2015/in Novice, Vlada /by Živa Živković

Kmetijski minister Dejan Židan se na povabilo srbske kolegice Snežane Bogosavljević Bošković mudil na uradnem obisku v Srbiji, kjer sta ministra z delegacijama pregledala sodelovanje držav na področju kmetijstva. Židan je za medije ocenil, da je sodelovanje med državama dobro, slovenska podjetja pa v Srbiji uživajo ugled zanesljivih partnerjev. V okviru dvodnevnega delovnega obiska se je Židan v petek seznanil s tamkajšnjim gozdarstvom ter obiskal javno podjetje, ki upravlja z gozdovi v Srbiji, obiskal pa bo tudi Nacionalni park Fruška gora. “Srbija je nedavno doživela veliko katastrofo v gozdovih, zato smo kolegom predstavili, kako v Sloveniji poteka sanacija gozdov po žledolomu, seznanili pa smo se tudi z delovanjem tamkajšnjega podjetja, ki upravlja z državnimi gozdovi,” je dejal minister Židan.

Židan na sejmu v Novem Sadu

Delegaciji sta govorili tudi o tehnični pomoči Srbiji v procesu evropske integracije na področju kmetijstva. Židan meni, da je Srbija na tem področju storila velik korak naprej, sedaj pa, podobno kot pred leti Slovenija, razmišlja o promociji domače hrane. Srbija ima sicer po njegovih besedah na področju kmetijstva še vedno velike težave, saj je morala ukiniti nekatere omejitve pri uvozu, zato ji Slovenija pomaga s svojimi izkušnjami.

Židan na sejmu v Novemn Sadu na stojnici Semenarne

Židan je v soboto obiskal tudi mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu, kjer se predstavljajo tudi nekatera slovenska podjetja. “Sejem je priložnost za sklepanje novih poslov, zanimanje za slovenska podjetja pa je na sejmu veliko,” je dodal Židan. Slovenska podjetja namreč v Srbiji po njegovih besedah uživajo velik ugled, saj so poznana kot zanesljiv partner.

Židan s SLO društvi

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov in minister Dejan Židan se je ob robu delovnega obiska v Republiki Srbiji sestal tudi s predstavniki slovenskih društev in posebej še s predsednikom Demokratske stranke Bojanom Pajtićem. Oba sta se strinjala, da je sodelovanje sestrskih strank iz družine PES dobro tako za krepitev odnosov med nami kot tudi za uresničevanje možnih skupnih projektov za ljudi v obeh prijateljskih državah.

Bojan Pajtić in Dejan Židan v BG

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/05/Delegaciji-SLO-in-SRB-v-Beogradu.jpg 427 959 Živa Živković https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Živa Živković2015-05-10 08:47:192015-05-11 08:57:45Židan na delovnem obisku v Srbiji krepil odnose s Slovenijo
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Poslanski zakon Socialnih demokratov poenotil znanstvene in strokovne nazive ter Državni zbor27. januarja 2023 - 11:43
  • Državni zbor potrdil spremembe kazenskega zakonika glede »zločina iz sovraštva« in zakon o zaščiti žvižgačev27. januarja 2023 - 11:26
  • Za izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije27. januarja 2023 - 11:25
  • Prakso zakonskih mankov na področju zaščite živali in tragičnih podob trpinčenih živali je potrebno prekiniti26. januarja 2023 - 15:19
  • Za nove zmage gospodarstva, turizma in športa ter za boljši regionalni razvoj24. januarja 2023 - 16:07
  • SD tudi v ponovnem odločanju ni podprla novele Zakona o finančni upravi24. januarja 2023 - 14:26
  • Matjaž Nemec na srečanju s srbskim zunanjim ministrom Dačićem24. januarja 2023 - 13:20
  • Matjaž Nemec podpisal mednarodno pobudo za prepoved trgovanja z izdelki, ki prihajajo z zasedenih ozemelj24. januarja 2023 - 12:59

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo