lokalne skupnosti

Dostopnost stanovanj v Sloveniji je neposredna žrtev treh desetletij prepuščanja tega področja trgu. Tudi zato v Ljubljani danes manjka več kot 20.000 najemnih stanovanj. Socialni demokrati (SD) ocenjujemo, da je to eden od ključnih problemov, zato smo v program in v koalicijski sporazum stanovanjsko problematiko uvrstili kot visoko prioriteto. Več kot prepričani smo, da je mogoče veliko potrebo po stanovanjih za mlade rešitvi le z javno intervencijo in z javnimi sredstvi po t.i. »dunajskem modelu«, kjer javni sklad gradi stanovanja ter skrbi za njihovo upravljanje in cenovno dostopno oddajanje. Praksa z Dunaja namreč kaže, da najemnine ostajajo nizke, stanovanja pa dostopna.

Odbor za finance v Državnem zboru danes obravnava novelo Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, s katerim se v zakonodajnem postopku uresničuje zahteva Levice, da se na Stanovanjski sklad Republike Slovenije prenesejo bivanjske nepremičnine v lasti DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank). V sled omenjene teme Socialni demokrati poudarjamo, da so naši cilji enaki s cilji Levice v želeni nameri, da nujno potrebujemo nova stanovanja, do njih pa da lahko pridemo samo z javno intervencijo. Navkljub temu, pa smo skeptični glede izvedljivosti predlagane rešitve, ker ta utegne Stanovanjskemu skladu povzročiti več problemov, namesto da bi mu s spremembo zakonodaje zagotovili operativno rešitev, da v najkrajšem času ponudi večji obseg razpoložljivih stanovanj. Menimo namreč, da bi prenos vseh za stanovanja predvidenih nepremičnin iz DUTB na sklad temu povzročil veliko težav zaradi pravnega urejanja, pa tudi podkapitaliziranosti sklada, da na vseh tovrstnih nepremičninah začne z gradnjo. Kot bistveno vidimo rešitev, da sklad dobi zemljišča in sredstva za gradnjo dostopnih najemnih stanovanj, začenši s tistimi, za katera sklad sam ocenjuje, da so zanj primerna in je sposoben na njih zgraditi tisto, kar potrebujemo.

Spomnimo, v Sloveniji imamo ustanovljene državne in lokalne stanovanjske sklade. V zadnjih desetletjih ti niso dobivali potrebnih sredstev, poleg tega pa so se – ob odsotnosti usmeritev države – pogosto spuščali tudi v tržne in ekperimentalne projekte, zato zgrajena stanovanja pogosto niso bila dostopna za ljudi, ki bi jih najbolj potrebovali. Sredstva, ki jih je država zagotavljala stanovanjskim skladom, so nezadostna, dodatno pa jih je prizadela še konsolidacija državnih financ, zaradi katere je skladom – kljub premoženju, ki ga imajo – močno omejeno zadolževanje, s katerim bi lahko prišli do novih stanovanj. Možnost dolgoročnega zadolževanja je še toliko bolj pomembna pri gradnji najemnih stanovanj, saj se te odplačujejo le na dolgi rok.

Zato vidimo današnji odbor kot odlično priložnost za razpravo po drugačni rešitvi, po t.i. dunajskem modelu stanovanjske gradnje in zagotavljanja dostopnih najemnih stanovanj. Prav tako menimo, da moramo glede navedene problematike ukrepati takoj in začeti z zagotavljanjem stanovanj, zemljišč in sredstev za zagotovitev dostopnih najemnih stanovanj preko stanovanjskih skladov. Da pa bi v najkrajšem možnem času dosegli želene učinke, torej novozgrajena in dostopna najemna stanovanja, ne pa nujno medijska promocije predlagateljev z dvomljivimi operativnimi učinki predlaganih rešitev, pa smo prepričani, da je skladu treba zagotoviti primerna zemljišča in zadostna sredstva za gradnjo stanovanj.

Foto: Stanovanjski sklad Republike Slovenije

Vlada je danes sprejela uredbo o lokalnem razvoju, na podlagi katere bodo lahko lokalne skupnosti v obdobju 2014-2020 črpale 96 milijonov evrov. Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu se zdi pomembno, da uredba predvideva pristop od spodaj navzgor, kar pomeni, da lokalne akcijske skupine same določijo, kaj je zanje pomembno. Država bo denar za projekte v okviru uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi lokalna skupnost, zagotovila prek treh evropskih skladov – iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bo prišlo 52,4 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 36,8 milijona evrov, iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pa 6,7 milijona evrov.

Lokalni akterji, kot so društva, občine, podjetniki, regionalne razvojne agencije in posamezniki, ki jih zanima razvoj lokalnega območja, bodo sami določili, kaj so za njih pomembni projekti, vendar bodo morali nasloviti vsaj enega od štirih tematskih področij – ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih sredstev, npr. investicije v malo infrastrukturo, varstvo okolja in ohranjanje narave in večjo vključenost mladih, žensk ter drugih ranljivih skupin, je pojasnil minister Židan. Po sprejemu uredbe bodo imele lokalne skupnosti v okviru akcijskih skupin leto dni časa, da pripravijo program in ga vložijo na kmetijsko ministrstvo, ko bodo dobile odločbo, pa bodo lahko začele izvajati program.

Ali vložijo program takoj ali čez nekaj mesecev, niti ni tako pomembno. “V tem primeru namreč ne velja načelo: kdor prvi pride, prvi melje, ampak je denar razdeljen glede na število prebivalcev, velikost lokalnih skupnosti in razvojne ogroženosti. Lokalne skupnosti ta denar v vsakem primeru čaka,” je dejal minister Židan. V preteklem obdobju je država v ta sklad namenila okoli 33 milijonov evrov, kar pomeni, da je tokratna uredba vredna precej več. Dosedanje izkušnje s črpanjem sredstev so dobre, je povedal Židan, ki je tega programa vesel, saj je eden redkih, kjer lokalne skupnosti same določijo, kaj je zanje pomembno, država pa jim ničesar ne vsiljuje. Pri projektu poleg kmetijskega ministrstva sodelujeta tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.