ministrica z delo

Trenutna razprava o uskladitvi minimalne plače za mesec januar 2018 je vse prej kot samo to. Je razprava o vredno(s)ti dela v Sloveniji, o zmanjševanju neenakosti in spodbujanju socialne pravičnosti ter ideji socialne demokracije, da si bodo ljudje z delom zaslužili toliko, da bodo dostojno živeli.

Kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imam možnost, da predlagam višino minimalne plače, pri čemer je potrebno upoštevati rast cen življenjskih potrebščin oz. inflacijo, gibanje plač, gospodarske razmere oz. rast ter gibanje zaposlenosti. Znesek je potrebno vsaj enkrat letno uskladiti najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Z mojim predlogom 4,7-odstotnega zvišanja minimalne plače, želimo delavcem in delavkam zagotoviti skoraj 25 evrov na mesec več. Tako bi bruto mesečna plača znašala 842,79 evra oziroma 638,42 evra neto. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi njeni ljudje.

Pomen minimalne plače ne moremo zreducirati samo na njeno preživetveno funkcijo. Zagotavljati mora dostojen standard življenja za delavca in njegovo družino.

Minimalna plača ni le socialni korektiv, je eden izmed ključnih elementov zmanjševanja socialnih razlik pri kateremu nimamo niti negativnih vplivov na javno porabo, kot pri večini drugih ukrepov. Še posebej pomemben rezultat se je pokazal pri dvigu minimalne plače leta 2010, ko smo Socialni demokrati dosegli skoraj 23% dvig minimalne plače, ki je imel viden vpliv na zmanjšanje neenakosti predvsem pri manj izobraženih ženskah in mladih.

Minimalna plača ima tudi motivacijsko funkcijo. Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga tveganja revščine in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.

Slovenija je izšla iz obdobja krize in velike brezposelnosti v pozitivno rast in situacijo na trgu dela, kjer primanjkuje ustrezne delovne sile. Prav zato je tudi za nadaljnjo gospodarsko rast ključno, da motiviramo in opolnomočimo prejemnike nadomestila za brezposelnost in socialnih transferjev, da aktivno prispevajo v naši družbi.

Minimalna plača je tako ekonomsko kot politično upravičena. Predvsem v smislu redistribucije strukturne moči med delom in kapitalom. Neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2016 je znašal slabih 3,2 milijarde evrov. Ob letnem obsegu gospodarskih družb za plače v višini 8,5 milijarde evrov, predstavlja povišanje teh sredstev za prejemnike minimalne plače v privatnem sektorju 18 milijonov evrov oziroma 0,21%.

Verjamem, da je gospodarstvo zmožno prenesti takšen dvig minimalne plače, saj je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in stabilna, prav takšno napovedujejo tudi za naslednji dve leti. Zvišuje se zaposlenost in s tem tudi uspešno poslovanje gospodarskih družb.

Na minimalno plačo ne smemo gledati le z vidika stroškov in povečevanja konkurenčnosti. Pri tem pa ni nepomembno izpostaviti, da bi povišanje minimalne plače za 4,7% pomenilo, da se stroški delodajalcev povišajo le za 3%, zaradi določene najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki v letu 2018 znaša 54% povprečne plače.

Če plače zaostajajo za rastjo produktivnosti, je posledica prerazporeditev ustvarjenega v korist kapitala in se ne preliva do delavcev in v korist zasebne porabe. V zadnjih petih letih od leta 2013 je skupna rast minimalne plače znašala 2,5%, medtem ko je bila realna rast povprečne bruto plače 3,2%. Produktivnost dela je narasla za 5,9%, BDP pa za kar 11,2%. Minimalna plača ostaja osnova za izgradnjo plačne politike, saj ustvarja tudi pritisk za prestrukturiranje gospodarstva in s tem sili v povišanje povprečne plače. Tu moramo za dvig kakovosti življenja predvsem srednjega razreda narediti še več.

Ne smemo pozabiti kaj smo Socialni demokrati že dosegli s spremembami minimalne plače. Naša prva socialdemokratska vlada je leta 2010 minimalno plačo zvišala iz takratnih 549,43 evrov na 734,15 evrov bruto, kar je bil daleč najvišji dvig v EU. In to v času krize in negativne gospodarske rasti. Naša prizadevanja za zagotavljanje dostojnega življenja za delavke in delavce ostajajo v srcu naših politik.

Žal je znesek minimalne plače vprašanje pri katerem delodajalci, delojemalci in vlada nismo še nikoli dosegli soglasja. Zaradi tega je pred dvema letoma propadel celo socialni sporazum, kar obžalujem še danes. Vendar še vedno verjamem v konstruktiven socialni dialog.

Pritiski na minimalno plačo so visoki predvsem v tistih državah, kjer celoten plačni model ne deluje dobro in bipartitni dialog predvsem na panožni ravni šibi. Zato me veseli, da je tako pri sindikatih kot pri delodajalcih zaznati željo po vzpostavitvi novega dialoga glede plačnega modela v Sloveniji. Okoli tega moramo graditi splošen družben konsenz.

Za Slovenijo, kjer bo delo temeljna vrednota, ki bo omogočala preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa dajala dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh ustvarja skupnost.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Po podatkih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zdeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo, brezposelnost je v letu 2016 prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati se je povečalo število delovno aktivnih oseb na nekaj več kot 820.000. V letu 2016 je bilo med mladimi 18.919 brezposelnih, kar je za 42 odstotkov manj, kot ob konca leta 2013, ko je bilo 32.523 mladih brez službe.

Hkrati pa je bil sprejet tudi nov izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, ki za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti med mladimi v petih letih namenja 300 milijonov evrov. Skupno je bilo v letu 2016 kar 40 milijonov več sredstev za programe zaposlovanja kot v letu poprej, kar se je odrazilo na trgu dela. Nižja brezposelnost in več aktivnih na trgu dela kaže na dobre rezultate programov aktivne politike zaposlovanja in na uspešno izvajanje programa Jamstvo za mlade.

V letu 2016 je bilo v celoti odpravljeno varčevanje na področju socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč se je najprej zvišala z 270,82 na 288,81 evrov, sredi leta pa na 292,56 evrov. Zvišali so se tudi otroški dodatki za 97.000 otrok, za mlade očete pa se je uvedlo dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Podeljenih je bilo 3200 več državnih štipendij in na podlagi drugega razpisa 1000 novih štipendij za deficitarne poklice. Podpisanih je bilo 33 pogodb z izvajalci socialnovarstvenih programov, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva za obdobje od 2016 – 2020, v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, ki jih izvajajo nevladne organizacije.

Napredek je zaznan tudi na področju zmanjšanja tveganje revščine. Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine v letu 2016 kažejo, da se revščina prvič po nastopu gospodarsko finančne krize zmanjšuje. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu. Pred Slovenijo so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka.

Konec leta 2016 je bila s strani MDDSZ pripravljena tudi zakonodaja, ki bo v veljavo stopila v letu 2017. Zaznambe na nepremičninah upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči bodo ukinjene. Ukinitev zaznamb prinaša novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati 1. februarja 2017. Predvidoma sredi letošnjega leta bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona, s katerim se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovi zvišanje pokojnin na 500 evrov mesečno. Državni zbor RS je s sprejemom novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni in s tem odpravil ukinitev dvodnevnega praznovanja novega leta, ki je bila v Sloveniji sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov.

Za zaščito najbolj ranljivih je bila v letu 2016 pripravljena novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so jo poslanci potrdili 26. oktobra 2016. S to spremembo v Sloveniji bolje ščitimo žrtve nasilja v družini in učinkoviteje preprečujemo nadaljnje zlorabe. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je osnova za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja, zmanjšanje in v končnem cilju odpravo vseh vrst nasilja. V letu 2016 so na MDDSZ naredili velike korake k izenačevanju možnosti invalidov, kar ugotavlja tudi Svet za invalide Republike Slovenije in poudarja, da smo v Sloveniji dosegli zgledno raven družbene skrbi za invalide.