ministrstvo za izobraževanje

Prispevki

Pikalo: Program Aleša Debeljaka za kroženje in ne beg možganov

11. novembra 2019/in Aktualno, Novice, Vlada /by mf

Slovenija se želi povezovati s slovensko pametjo po svetu in našim raziskovalcem v tujini omogočiti možnosti za vrnitev ter nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji, zato je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo danes javnosti predstavil program Aleša Debeljaka za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, poimenovan tudi Slovenija misli / Slovenian Minds. Program je okvirno vreden 1.200.000 evrov letno.

Program, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport pripravilo skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), omogoča raziskovalcem, ki delujejo v tujini, vključitev v delovno razmerje na raziskovalnih organizacijah doma. Program je namenjen raziskovalcem vseh znanstvenih ved, izvajal pa se bo s pomočjo vsakoletnih javnih razpisov za raziskovalne projekte. S tem projektom želi država po načelu kroženja možganov omogočiti slovenskim raziskovalcem v tujini vrnitev v Slovenijo in nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji. Pri nastajanju projekta so sodelovali tudi društvo Mlada akademija, društvo v tujini izobraženih Slovencev in Ameriško – slovenska znanstvena fundacija (ASEF).

Minister dr. Jernej Pikalo je dejal, da s tem Slovenija končno uveljavlja princip kroženja možganov, ki bo slovenskim raziskovalcem po svetu omogočil vrnitev in nadaljevanje raziskovalne poti v Sloveniji: »Sedaj pa končno s konkretnim projektom omogočamo raziskovalcem vrnitev v slovenski akademski prostor, s tem pa uveljavljamo načelo kroženja možganov. Nič ni narobe, da gre slovenska pamet v svet, pomembno je, da ji omogočamo vračanje in zlitje z akademskimi, raziskovalnimi in inovacijskimi procesi doma.«

S tem pa se po ministrovih besedah tudi uresničuje vizija Slovenije kot vrhunskega raziskovalnega, znanstvenega in inovacijskega prostora. »Pri tem ne gre le za to, da se slovensko znanje vrača domov. Gre tudi za to, da je to znanje oplemeniteno z izkušnjami in trendi v tujini, zato se s tem celoten raziskovalni prostor bolje vključuje v globalne raziskovalne in inovacijske tokove.«

Program, ki ga bo izvajala ARRS, je poimenovan po Alešu Debeljaku, slovenskemu pesniku, esejistvu, prevajalcu, uredniku, kritiku in sociologu kulture, ki je umrl v prometni nesreči v začetku leta 2016. Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je na predstavitvi programa dejal, da “država v partnerstvu z društvi in fundacijo na ta način zagotavlja konkretne spodbude za vrnitev slovenskih raziskovalcev iz tujine. Omogočiti želimo mladim raziskovalcem, doktorjem znanosti, da se reintegrirajo v slovenski znanstveno – raziskovalni prostor, da se vrnejo domov in tako okrepijo tudi inovacijski in raziskovalni naboj domačih institucij.”

S krio-elektronskim mikroskopom za nove raziskovalne dosežke slovenske znanosti

6. septembra 2019/in Aktualno, Novice, Vlada /by mf

Na Kemijskem inštitutu so danes slovesno odprli prostore z novim krioelektronskim mikroskopom. Investicija, vredna 2,5 milijona evropv, predstavlja veliko pridobitev za slovensko znanost, ki bo močno povečala kakovost raziskav in obogatila možnosti znanstvenega prostora v Sloveniji in v širši regiji.

Investicijo, vredno približno 2,5 milijona evrov, je v pretežni meri sofinancirala tudi država s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta mikroskop se pridružuje vrsti drugih tovrstnih investicij v zadnjem obdobju, kot so na primer superračunalnik na mariborskem IZUM ter nakup raziskovalne in tehnološke opreme univerz.

To je v veliki meri rezultat rekordne višine sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v letošnjem letu, ki presega 200 milijonov evrov. Minister dr. Jernej Pikalo je prepričan, da lahko “Slovenija pospešeno napreduje samo z načrtnimi ukrepi za boljše raziskovalno okolje, kar neposredno vpliva na inovacije in znanstvene dosežke. To je ključno, da povečamo dodano vrednost in produktivnost slovenskega gospodarstva in družbe. Vrhunska raziskovalna oprema in infrastruktura ter njuna dostopnost so predpogoj za odlično in inovativno raziskovalno delo, ki vodi v gospodarski, tehnološki in družbeni preboj Slovenije.”

O pomembnosti nove pridobitve Kemijskega inštituta, enega od vodilnih znanstveno raziskovalnih ustanov pri nas, priča tudi udeležba Nobelovega nagrajenca za kemijo dr. Joachima Franka.

Krioelektronska mikroskopija se izvaja v območju kriogenih temperatur, to je približno pri –180°C. Vzorci, pripravljeni v zamrznjenih (vitrificiranih) oblikah so obsevani z visokoenergetskim žarkom elektronov. Novi krio-transmisijski elektronski mikroskop je znamke Thermo Scientific™ Glacios™. To je najnovejši model mikroskopa, ki bo omogočal analizo posameznih delcev in tomografijo na vitrificiranih vzorcih makromolekul, ter tudi mikro-elektronsko difrakcijo na molekulskih kristalih tako majhih kot velikih molekul, so pojasnili na Kemijskem inštitutu.

»Dobro šolstvo je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost«

30. marca 2019/in Aktualno, Novice, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić

Današnja prva javna razprava o prihodnosti vzgoje in izobraževanja je pokazala visok interes učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje pri načrtovanju novih strateških usmeritev. Več kot 80 razpravljalcev je podalo svoje poglede in predloge za nadgradnje in spremembe slovenskega šolskega sistema. Dr. Jernej Pikalo je poudaril, da je slovensko šolstvo “največja investicija v državi, zato mora biti plod širokega soglasja med učitelji, starši in stroko.”

Kot ključni izziv je minister za izobraževanje, znanost in šport opredelil velike tehnološke in družbene spremembe prihodnosti, ki že vplivajo na trg dela, socialne sisteme in družbo v celoti. Zato se mora slovenska šola nadgrajevati tako, da bo učencem dala široke kompetence, s katerimi se bodo sposobni prilagajati na spreminjajoč se svet: “Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti. Žar odkrivanja novega. Za učenje v osnovni šoli in za izobraževanje skozi vse življenje.”

“Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti.”

S strateškimi usmeritvami prihodnjega razvoja slovenskega izobraževanja želi Slovenija izboljšati svoj izobraževalni sistem, ki že danes sodi med najboljše na svetu. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je uvodoma zahvalil za visok interes javnosti, predvsem učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje v javni razpravi. To po njegovem mnenju dokazuje, da imamo ne glede na razlike v pogledih jasen skupni cilj: boljšo slovensko šolo. Svoj nastop je začel z izkušnjo nedavnega Svetovnega foruma o izobraževanju v Dubaju, ki je jasno pokazal na veliko soodvisnost med možnosti držav, da se prilagodijo spremembam, in kakovostjo izobraževanja. “Skupno vsem v krogu najboljših je, da skrbimo za enake možnosti vseh za dostop do izobraževanja, ne glede na socialni status ali druge osebne značilnosti, ker je to najboljše orodje, da naša družba napreduje kot celota,” je poudaril Pikalo. Prav tako je spomnil na zaključke srečanja ministrov in sindikatov skupine OECD, kjer so izpostavili temeljni pomen zaupanja v delo in presojo učiteljev, ki le ob polni podpori lahko presežejo funkcijo reprodukcije znanja in preidejo na raven kreativnosti in generiranja novih znanj, veščin in kompetenc.

“Od učiteljev je odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.”

Med številnimi drugimi razpravljalci je minister kot najpomembnejši dejavnik kakovostnega izobraževanja opredelil učitelja. Zato želijo na ministrstvu v sodelovanju s pedagoškimi fakultetami v poklic učitelja pritegniti najboljše, pedagoške programe posodobiti, učiteljem pa zagotoviti več zaupanja in manj nadzorov, predvsem pa stalen strokovni razvoj. Minister Pikalo je prepričan, da je od “učiteljev odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.” Zato so mu blizu ideje o manj nalogah ter večji svobodi in ustvarjalnosti izobraževalnega procesa, v katerega središču je zadovoljen in predan učitelj. Zmanjšanje preverjanja in administrativnih bremen za učitelje pa zahteva jasen sistem merljivih kazalnikov napredka učencev.

“V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost.”

Javna razprava je namenjena pripravi nove Bele knjige, ki bo opredelila načrtovane spremembe v slovenskem šolstvu za obdobje naslednjih 15 let. Minister se je na današnji javni razpravi načrtno izognil opredeljevanju do posameznih konkretnih predlogov, recimo tistih iz peticije, saj se mu zdi v tem trenutku najpomembneje, da razvijamo javno razpravo: “V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost. Če s tem projektom uspemo, nas čaka široko obzorje možnosti naših otrok in celotne družbe. Posledice pravilnih in napačnih odločitev so dolgoročne. Zato nimamo prostora za napake.”

Prve javne razprave o prihodnosti šolskega sistema #NajSola se je udeležilo več kot 150 udeleženk in udeležencev, ki so izrazili različna mnenja in podali številne predloge o potrebnih spremembah na področju vzgoje in izobraževanja.