Na digitalnem posvetu SD o zdravju žensk so sogovornice in sogovorniki bili soočeni z dejstvom, da je v Sloveniji več kot 200.000 žensk, starejših od 15 let, ki nimajo izbranega ginekologa. V Združenju Mladi zdravniki so nadalje že večkrat javno opozorili, da bi lahko zaradi upokojevanja brez ginekologa v naslednjih petih letih ostalo kar 300.000 žensk.
Koalicija je na včerajšnjem Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor hotela zaobiti voljo 680.000 ljudi, ki so na referendumu zaščitili naše vode.
Pišemo pisma sosedom. Na roko, s svojimi besedami. Pišejo jih ljudje, ki iskreno verjamejo, da je drugače mogoče. In jaz zaradi njih vseh verjamem, da nam bo na referendumu uspelo zbrati 340.000 glasov PROTI.
Socialni demokrati so se danes uradno pridružili referendumski kampanji PROTI Zakonu o vodah, o usodi katerega se bo na odločalo 11. julija 2021. Zaščitimo vodo za nas in naše zanamce.
Pozdravljeni v prvem podcastu Naprej. Z njim želimo okrepiti komunikacijo s članstvom in javnostjo, da skupaj preporodimo socialno demokracijo v gonilno silo napredka v 21. stoletju. S podcastom začenjamo v času, ko se intenzivno pripravljamo na 12. kongres Socialnih demokratov. Na njem bo stranka identificirala izzive pred Slovenijo, Evropo in svetom, predvsem pa na novo premislila, kako se mora organizirati, da usposobi skupnost za spoprijemanje z njimi. Kaj so ti izzivi in zakaj takšen pristop sem se uvodoma pogovarjal s predsednikom SD Dejanom Židanom.
V vsakem podcastu pa se bomo tudi s strankinimi ljudmi in gosti pogovarjali o aktualnem, stranki in prihodnosti. Ker je prav danes v ljubljanskem Poligonu prvi predkongresni pogovor, se bom z glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem ter moderatorji dogodkov, ki bodo do kongresa potekali po vsej Sloveniji, Nevo Grašič, dr. Jernejem Štromajerjem, Janom Škobernetom in Matevžem Frangežem o kongresu, programu in organiziranju.
Vsak petek bomo s podcastom spremljali predkongresno dogajanje, hkrati pa odprli tudi vsebinska vprašanja, ki jih odpira kongres pred nami.
Načelo “Misli globalno, deluj lokalno” od nas terja, da bolje kot doslej poskrbimo za naše gozdove in za zmožnosti naših prizadevnih gasilcev, da ustavijo in preprečijo takšne katastrofe. A to hkrati od nas zahteva podporo mednarodni akciji za prenehanje izkoriščanja in celo požiganja tropskega pragozda v Amazoniji.
Poletni požari so v naši zavesti stalnica, kot letošnji požar na kraškem robu, kjer so se goriški gasilci s pomočjo italijanskih kolegov uspešno zoperstavili ognjenim zubljem, kljub temu pa je ogenj za seboj pustil ogromno naravno, okoljsko in materalno škodo. Tudi na sosednjem Hrvaškem lahko redno vidimo številne požare, tako na celini kot na otokih.
Kljub temu, da gre v teh primerih za velike nesreče, ki lahko v hipu spremenijo cele krajine, ljudem pa predstavljajo tako izgubo sredstev za preživljanje kot tudi nevarnost za samo življenje, se ti dogodki po obsegu ne morejo primerjati z velikanskimi požari, ki jih je to poletje prineslo amazonskemu pragozdu, Sibiriji in mnogim drugim žariščem, od Afrike do severne Amerike.
Gozdovi so sami po sebi velikanska naravna skladišča CO2. Pri tako masovnih požarih, kot jih lahko spremljamo letos, se ob siceršnji škodi v ozračje sproščajo ogromne količine CO2 in s tem prispevajo k stopnjevanju podnebne krize. Količina ogljikovega dioksida, sproščenega ob letošnjih poletnih požarih, naj bi bila večja od požarov istega obdobja v zadnjih osmih letih skupaj. K temu je potrebno dodati še sproščanje metana, doslej skritega v večnem lesu Sibirije, ki je v primerjavi s CO2 bistveno akrivnejši pri ustvarjanju učinka tople grede v zemeljski atmosferi.
Še več, uničeni gozdovi ne prispevajo več k predelavi ogljikovega dioksida v kisik, saj je njihova zmožnost fotosinteze praktično izničena. Tako imamo opraviti z dvojnim podnebnim učinkom, h kateremu lahko dodamo še posreden vpliv na podnebje, ki ga predstavljajo spremembe krajine tako velikih klimatskih sistemov, kot je amazonski pragozd. Ta ustvarja 20% kisika in zadržuje 20% pitne vode na Zemlji.
Zato so letošnji masovni požari dolžnost, da človeštvo spremeni svoj odnos do gozdov in pragozdov. Podnebna kriza kaže na nujnost po spremembi osnovnega ekonomskega vzorca, ki temelji na izkoriščanju naravnih in socialnih zmogljivosti. Ne le odgovorno upravljanje gozdov in dober sistem zaščite, ampak nujnost, da v temelju spremenimo potrošniški model, na katerem temelji današnji svet. Z uničenjem pragozdov in njihovim brezobzirnim krčenjem človeštvo uničuje svojo prihodnost.
Zato je potrebno podpreti mlade v njihovih zahtevah in podpreti protest Amazonija SOS, usmerjen k pozivu Braziliji, da ustavi dobičkonosne operacije v srcu Amazona, pa tudi mednarodni skupnosti, da upravljanje z gozdovi postavi v središče podnebnih prizadevanj. A to ne bo dovolj. Poletni požari so v naši zavesti stalnica, kot letošnji požar na kraškem robu, kjer so se goriški gasilci s pomočjo italijanskih kolegov uspešno zoperstavili ognjenim zubljem, kljub temu pa je ogenj za seboj pustil ogromno naravno, okoljsko in materalno škodo. Tudi na sosednjem Hrvaškem lahko redno vidimo številne požare, tako na celini kot na otokih.
