odbor DZ za obrambo

Članice in člani Odbora za obrambo so ob drugi obravnavi predloga zakona o obrambi izglasovali sklep, da se pred nadaljnjo obravnavo pripravi javna predstavitev mnenj. Sklep lahko razumemo kot dodatno prizadevanje za izboljšanje predloga novega zakona o obrambi, ki so ga pripravili zelo različni strokovnjaki iz upravnega dela Ministrstva za obrambo in iz Slovenske vojske. Če je to iskren namen predlagateljice sklepa in tistih članov, ki so ga podprli, potem to tudi sama pozdravljam. Kljub temu se mi zdi, da nam zmanjkuje časa, ki je še na voljo za sprejem zakona, ki bi izboljšal delovanje obrambnega sistema ter položaj pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske.

Dejstvo je, da Republika Slovenija potrebuje nov, sodoben zakon o obrambi, ki odgovarja vsem varnostnim izzivom in novim dejstvom na tem področju, saj je bil prvi Zakon o obrambi napisan pred 23 leti. To so potrdile vse parlamentarne stranke, ko smo jih na začetku priprave zakona vprašali o podpori glede priprave novega zakona in jim predstavili glavna izhodišča. Po mojem prepričanju smo sodoben in strokovno podprt zakon na Ministrstvu za obrambo po zelo dolgem usklajevanju tudi pripravili. Predlog zakona, ki je v Državnem zboru RS v drugem branju, pomeni delo ne le sedanjega vodstva ministrstva, temveč tudi prejšnjih obrambnih ministrov, ki pa jim žal ni uspelo pripraviti besedila novega zakona, primernega za parlamentarno obravnavo.

Predlog zakona o obrambi smo pripravljali skladno s predvidenimi postopki priprave zakonodaje v Sloveniji. To pomeni, da smo strokovne rešitve medresorsko uskladili, pripravili pa smo tudi javno obravnavo zakona. Javna objava predloga zakona na podportalu E-demokracija, med katero je bilo mogoče sporočiti mnenja, predloge in pripombe, je potekala od 13. aprila do 13. maja 2016. V tem času je bil predlog objavljen tudi na spletnih straneh Ministrstva za obrambo. Javna predstavitev predloga zakona je bila 22. aprila 2016 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu.

Pripombe in predloge so posredovale štiri fizične osebe ter več organizacij:
– Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije (3. maja 2016),
– Zveza slovenskih častnikov (12. maja 2016),
– Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (16. maja 2016)
– Zveza veteranov vojne za Slovenijo (25. maja 2016),
– Zveza društev general Maister (6. junija 2016).

Osnutek zakona je bil 12. aprila 2016 predstavljen sindikatom na Ministrstvu za obrambo in jim je bil posredovan v mnenje na podlagi 100. b člena Zakona o obrambi 10. maja 2016. Dopolnjen osnutek zakona je bil sindikatom 2. februarja 2017 ponovno posredovan v mnenje. Na podlagi pripomb sindikatov je usklajevanje vsebine zakona potekalo 23., 28. in 30. marca ter 6. aprila 2017.

Kljub več pozivom tako strokovni javnosti kot drugim zainteresiranim javnostim na naš predlog ni bilo večjega odziva, razen zgoraj navedenih, zato moram iskreno povedati, da me je tak odnos drugih strokovnih javnosti v času priprave najboljših strokovnih rešitev presenetil, saj smo pripravljavci zakona pričakovali bistveno večjo vključitev strokovne javnosti. Zdi se mi, da tudi javna obravnava, ki bo po sprejetem sklepu na Odboru za obrambo v prihodnjih tednih, ne bo bistveno prispevala h kakovosti predlaganega zakonskega besedila in bo le skrajšala čas, ko je sploh še mogoče sprejeti ta bistveni obrambni zakon ter potem še zakon o službi v Slovenski vojski.

Ministrstvo za obrambno je podrobno pojasnilo ter odgovorilo tudi na dileme in pripombe, ki jih je v svojem mnenju k zakonu izpostavila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pri tem smo podrobno strokovno utemeljili, katere vsebine zakona predstavljajo vrsto, obseg in organizacijo obrambe, nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ter da zakon v celoti sledi okviru iz 124. člena Ustave Republike Slovenije, kar je kot dilemo z vidika usklajenosti zakona z Ustavo Republike Slovenije posebej izpostavila Zakonodajno-pravna služba. Menim, da nikakor ni mogoče sprejeti teze, da tega okvira ne upošteva že veljavni zakon, kar se posledično kaže tudi v predlogu novega zakona.

Iskreno upam, da vsa podpora, ki so jo poslanke in poslanci namenjali prizadevanjem za izboljšanje socialnega statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ni bila le na deklarativni ravni. Upam, da bodo rešitve, ki smo jih predlagali v dveh predlaganih zakonih, še pravočasno sprejete. Če se to ne bo zgodilo, je bilo javno zavzemanje za izboljšanje položaja pripadnikov Slovenske vojske vsaj nekaterih očitno neiskreno. Vojakinje in vojaki Slovenske vojske ne morejo ostati edina velika poklicna skupina z največjimi sindikalnimi omejitvami s svojim socialnim položajem na isti ravni, na kateri so danes. Ne predstavljam si, kako bo država v prihodnje še lahko po običajnih postopkih popolnjevala Slovensko vojsko ob plačah, ki jim jih namenja.

Zato pozivam politike, da se poenotimo glede prihodnosti obrambne sposobnosti Republike Slovenije, saj so trenutne in tudi prihodnje varnostne razmere v svetu kompleksne. Prav je, da našim državljankam in državljanom zagotovimo ustrezno varnost ter obrambo države.

Andreja Katič, ministrica za obrambo in predsednica Sveta SD za obrambo

Parlamentarni odbor za obrambo je kandidatki za obrambno ministrico Andreji Katič po predstavitvi prižgal zeleno luč, kar pomeni, da je Katičeva korak bližje vodenju ministrstva. Odbor jo je podprl z osmimi glasovi za in štirimi proti. Kandidatka za obrambno ministrico Andreja Katič namerava v ospredje svojega ministrovanja postaviti pripravljenost za odzivanje na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v skladu z varnostno in zunanjo politiko ter pripravljenost zaščite in reševanja na odzivanje ob naravnih nesrečah.

Za Katičevo, ki se je predstavila pred parlamentarnim odborom za obrambo, so za dosego naštetih ciljev ključne zmogljivosti obrambnega sistema, torej popolnjene, opremljene in usposobljene enote. Okrepiti je treba poslabšano obrambno pripravljenost in zmanjšati razkorak z zavezniki, je nadaljevala. Zaradi tega je treba zaustaviti trend padanja sredstev za obrambni resor in slediti zavezam v strateških dokumentih. Potrebno je stabilno in predvidljivo financiranje obeh sistemov, torej obrambe ter zaščite in reševanja, je prepričana Katičeva, zdaj še poslanka SD in podpredsednica DZ. Po njenih besedah smo v obdobju negotove mednarodne varnostne situacije. In čeprav Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sistemu kolektivne varnosti Nata in EU, nas to, kot pravi, ne odvezuje obveznosti skrbi za lastno varnost. “Krize, s katerimi se sooča svet, so tudi naše krize in naša odgovornost, da jih rešujemo,” je dejala. Slovenije namreč zdaj številni varnostni izzivi po svetu ne ogrožajo, a hkrati ne smemo živeti v utvari, da se to ne more spremeniti, je prepričana. Obrambni sistem pa mora biti sposoben spremljati morebitne spremembe ter biti v zadostni meri fleksibilen za preventivno delovanje in ukrepanje.

Precejšen del svoje predstavitve je Katičeva namenila težavam, ki pestijo sistem obrambe ter zaščito in reševanje. Kot eno najtežavnejših je izpostavila kadrovsko področje, med drugim nepopolnjenost enot, saj sedanja kadrovska zasedenost ne dosega načrtov, tudi zaradi nenadomeščanja kadrov. Prav tako je težava nedoseganje razmerja enega častnika na dva podčastnika in pet vojakov, je naštevala. Odprto je tudi vprašanje statusa vojakov po 45. letu, hkrati pa se Slovenska vojska sooča s staro strukturo, povprečna starost je skoraj 40 let, je še spomnila. Iskanje rešitev pri tem vprašanju po njenem mnenju ni le stvar ministrstva za obrambo, ki pa mora biti pobudnik reševanja teh težav. Pri vprašanju izdatkih za obrambo je Katičeva poudarila, da je letos za to področje namenjenih le še 366 milijonov evrov, kar je 0,95 bruto domačega proizvoda, čeprav smo se Natu zavezali, da bomo namenjali dva odstotka. Ta trend zmanjševanja finančnih sredstev pa negativno vpliva na delovanje Slovenske vojske doma in v tujini, ugotavlja. Manj je usposabljanj, v zadnjih petih letih kar za polovico manj, je poudarila.

Kandidatka za obrambno ministrico je omenila tudi delovanje obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. Njenega predhodnika Janka Vebra je DZ razrešil zato, ker je OVS naročil analizo vidikov privatizacije Telekoma, s čimer naj bi po nekaterih oceni strank v DZ prekoračil svoja pooblastila. Kot pravi Katičeva, mora OVS delovati strogo v zakonskih okvirih, hkrati pa mora biti ta služba po njenem mnenju pod stalnim nadzorom parlamentarne komisije. Prav tako si bo prizadevala za dvig ugleda ministrstva v javnosti, je še dodala. Katičeva je spregovorila tudi o delovanju sistema zaščite in reševanja, med drugim je napovedala, da ne namerava krčiti števila regijskih centrov. Razvoj tega sistema po njenem mnenju sicer stagnira, prav tako je tudi tukaj vprašanje kadrovskega popolnjevanja, ki da ne sledi potrebam.

Člani odbora so imeli za Katičevo številna vprašanja, nanje je kandidatka odgovarjala dobri dve uri. Nasploh je po njenem mnenju treba izboljšati pripravljenost obeh sistemov – tako vojaškega kot sistem zaščite in reševanja. Med glavnimi prioritetami njenega morebitnega ministrovanja je Katičeva izpostavila zaustavitev trenda upada zaposlitev ter sredstev za modernizacijo in razvoj. Tako je med drugim treba obnoviti vozni park Slovenske vojske, saj so vozila v povprečju stara že okoli 12 let. Želi si tudi, da bi Slovenija lahko izpolnjevala mednarodne zaveze in višino izdatkov na obrambo dvignila na dva odstotka BDP, “a se zaveda realnih možnosti”. Katičeva tako zagovarja članstvo Slovenije v Natu. Glede sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah pa je pojasnila, da ima v Sloveniji tu glavno vlogo zunanje ministrstvo oz. vlada, obrambno ministrstvo pa nalogo zgolj izvede.

Na vprašanje iz vrst SDS, ali bi se opredelila za prozahodno ali prorusko, je odgovorila, da je Slovenija članica Nata in EU. Glede ukrajinske krize pa je povedala, da Slovenija obsoja vsako kršitev ozemeljske celovitosti. Kandidatka se strinja tudi, da zakonodaja s področja obrambe nujno potrebuje prenovo. Izhodišča za spremembe so v grobem že pripravljena, je dejala v izjavi za medije takoj po glasovanju. Ta izhodišča bo predstavila vsem poslanskim skupina in pri njih iskati podporo. Za spremembo zakona o obrambi je namreč potreba dvotretjinska podpora poslancev. Glede na to, kako bo široka podpora, se bodo odločali, ali iti v prenovo celotnega zakona ali urediti le posamezna področja, denimo kadrovsko. Pri svojem delu pa si bo prizadevala tudi za boljše razmerje med pripadniki stalne sestave in pogodbene rezerve Slovenske vojske, ki bi moralo biti 7600 proti 1500. Meni tudi, da je prav, da je v vojski verska oskrba.

Poslanci so večkrat omenil tudi zelo nizke vojaške plače in posledične socialne stiske, kandidatka pa se strinja, da je plača zelo nizka. Obenem pa vojake pestijo tudi pogodbe za določen čas, je dodala. Samo zato namerava veliko pozornosti nameniti urejanju kadrovskih vprašanj. Kmalu po imenovanju se namerava spopasti tudi z nadurami v vojski, saj zaradi tega vojaki ministrstvo tudi tožijo, je pojasnila. To vprašanje namerava urediti tudi v spremenjenem zakonu o obrambi, noveliranje tega zakona je tudi eden od ciljev morebitne nove ministrice. Glede statusa vojaka po 45. letu je razmišljala, da bi morala več napora vložiti v omogočanje prekvalifikacije vojakov in prehod na druga delovna mesta znotraj javnega sektorja, predvsem na področju varovanja in logistike. Z dodatnimi spodbudami bi lahko omogočali tudi prezaposlovanje v gospodarstvo, je še razmišljala.

Opozorila je tudi na zniževanje števila zaposlenih v upravnem delu obrambnega ministrstva zaradi upokojevanja. Po njenem mnenju se ne sme dopustiti, da neke generacije v sistemu ne bi bilo, zato si bo, če bodo možnosti take, prizadevala, da se ta trend ne nadaljuje. V zvezi z ravnanjem prejšnjega obrambnega ministra Janka Vebra je Katičeva dejala, da na podlagi razpoložljivih dokumentov ni mogoče z gotovostjo trditi, da je storil kaj nezakonitega, pač pa sama verjame, da je ravnal v dobrobit države. Kot je poudarila, pa svoje naloge ni opravila obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo. Zato je napovedala, da bo “sprejela odstop direktorja” OVS Gorazda Rednaka. V izjavi novinarjem po predstavitvi je pojasnila, da je po njenih informacijah Rednak že ponudil odstop. Poslance SDS je zanimalo, ali držijo informacije, da naj bi na njegovo mesto imenovala Damjana Kosa, a je kandidatka odvrnila, da Kosa ne vidi kot novega direktorja. Kot je dejala v izjavi, zaposlenih še ne pozna toliko, da bi lahko napovedala, kdo bo nadomestil Rednaka.

Katičeva si bo, če bo potrjena v DZ, prizadevala za nadaljnje sodelovanje in izobraževanje lokalnih ter regionalnih štabov civilne zaščite in županov. Ob naravnih nesrečah namreč le dovolj hitra reakcija lahko prepreči hude posledice in zagotovo čim manjšo škodo. Kandidatka za ministrico je po predstavitvi še dodala, da so ji poslanci namenili vrsto odločnih vprašanj, zato je lahko pokazala, da se je dobro pripravila na to področje in da bo lahko uspešno vodila ministrstvo. Na vprašanje novinarjev, kako bo vlado prepričala, da je treba obrambi nameniti več sredstev, je odvrnila, da živimo v varnostno negotovem času in s prispevkom k mednarodnemu miru zagotavljamo tudi lastno varnost. DZ bo o kandidatki odločal na izredni seji predvidoma prihodnjo sredo.